Slovenija 0 - 1 Nizozemska

Že vnaprej se opravičujem tistim, ki sovražite nogomet, saj kar nekaj zadnjih prispevkov govori ravno o njem.
Obljubil sem poročilo z nogometne tekme med našo izbrano vrsto in Nizozemsko. Odvijala se je 28. 3. 2007 v Celju.

Pa kar začnimo.
Nizozemci so prišli v Slovenijo ranjeni po remiju z Romuni. Že popoldne se je Celje polnilo z navijači, tako zelenimi kot oranžnimi.
Ob 19-ih sva se z Blažem odpravila na tekmo. Ko sva po obvoznici pripeljala do vojašnice v Celju, sva na drugi strani ceste videla polno policijskih avtomobilov in nato za njimi so prišli iz podhoda gostujoči navijači. Najprej sva mislila, da imajo cestni delavci ali smetarji kakšen zbor ali celo protest, takoj zatem pa sva seveda ugotovila, da so to le v oranžno oblečeni Nizozemci. :)
Parkirala sva pri v Planetu in se odpravila peš do Arene Petrol. Začelo je rahlo deževati in rekel sem si: "Madona, vedno ko grem jaz na kakšno tekmo dežuje." Hvalabogu je kmalu prenehalo in pred stadionom (če mu lahko sploh že tako rečemo, saj še nima vseh tribun) se je nabrala že velika množica gledalcev. Med njimi so se prosto sprehajali miroljubni in prijazni Nizozemci in po malem kramljali s slovenskimi navijači. Bili so raznih starosti in marsikdo (tudi midva) sva si za pogum in za boljšo pripravo privoščila kozarec laškega.
Dobro uro pred začetkom pa sva se odpravila k vhodu.
Na sliki vidite pogled na areno od zunaj.


Na stopnicah sva srečala Alena, enega izmed perspektivnih celjskih nogometašev, ki je napovedal rezultat. Žal Alen...


Potem sva se odpravila na tribuno, kjer sem pred začetkom posnel nekaj fotografij. Vidite lahko še skoraj prazne tribune, gol, ki zgleda precej majhen, in še del nasprotne pokrite tribune.




Dobre pol ure pred pričetkom so prišli na ogrevanje najprej naši nogometaši in malo kasneje še gosti. Še vedno precej prazne tribune so malo zaživele. Nizozemci so do zadnjega (kot je velikokrat v navadi) skrivali svojo postavo, to kaže, da so se kar malo bali Slovencev. Šele sedaj je bilo jasno, da bo zaigral tudi znameniti vratar van der Sar (ki je pred dnevi oziroma urami bil še na "smrt poškodovan") in da bo prva enajsterica precej drugačna kot so pred tekmo napovedovali nogometni veleumi.




Igralci so se po ogrevanju pobrali nazaj v slačilnice in nato nekaj minut pred začetkom skupaj prišli na igrišče. Vmes sem izkoristil sem priložnost in še Blaža povprašal, kaj napoveduje. Tule sem posnel del združenih navijačev Slovenije, saj tribune še vedno niso bile polne.




Sledila je naša himna in za njo velik ognjemet. Menda je prvič, da smo ga lahko občudovali pred tekmo naše reprezentance. Celje je pač vedno prvo...


Ob 20.45 se je začelo. V bistvu vam o tekmi ne morem napisati nič novega, lahko samo povzamem dogajanje, kar pa si boste seveda lahko prebrali kjerkoli drugje.
Moje mnenje je, da so naši dali precej od sebe in večino tekmo kar solidno igrali. Škoda, da niso zadeli mreže, ampak to je fuzbal in seveda Nizozemci so pač Nizozemci in tudi, če igrajo slabo, so spoštovanja vredni. Pred tekmo sem pol v šali napovedal, da bo padel gol v 87. minuti in kot vidite se glede časa nisem veliko zmotil. Zmotil sem se pa glede reprezentance.
V prvem polčasu smo videli, zakaj Robben in Babel (na sliki v boju z Jokičem) prejemata takšne plače. Preigravala sta kot za šalo in naši nogometaši so imeli precej problemov, da so ju lahko (če so ju) ustavili. Tudi naši so si pripravili priložnost, ampak smo videli kam je letela...


V drugem polčasu je bil na začetku šok, kajti gosti so stisnili naše in (po moje) se lahko zahvalimo našemu najboljšemu igralcu Handanoviču, da ni padel kakšen gol.
Po nekaj menjavah je igra naših zopet zaživela in škoda, da niso izkoristili kakšne priložnosti ali polpriložnosti.
V 86. minuti pa je gostujoča osmica, igralec Barcelone Giovanni van Bronckhorst, streljal iz približno 25-ih metrov, oplazil enega naših in Handanovič je bil tu brez moči. Pred zadetkom je bil tudi pokrit s strani naših igralcev, zato žoge (ki pa je poleg vsega še spremenila smer) ni dobro videl.

Še nekaj besed o navijačih. Navijanje je bilo dobro (lahko bi bilo precej boljše), če bi naši zabili gol bi pa tribune seveda ponorele. Pri Slovencih pogrešam vsestransko navijanje, neglede na igro.

Dodajam še nekaj slik in dva filma.
Van der Sar na vseh treh slikah, strel naših, preigravanje ter igra na sredini.





Tik pod nami so se ogrevali igralci. Na sliki je Seedorf, ki ima stegno za dve moji. :) Eden izmed navijačev se je zadrl: "Seedorf, a boš banano?" :)


Posnetka prikazujeta igro in izvajanje kota.



Po tekmi so se stepli pripadniki združenih navijačev Slovenije, bolj natančno Viole in Green Dragonsi. Ja, tudi to je nogomet...

To bi bil moj prispevek o tekmi. Zeblo me je, a mi ni žal in junija grem na tekmo proti Romuniji. Vzdušje, kurja koža, nogomet in podobne stvari me zopet vlečejo na tekmo.

Poskušal sem pridobiti še nekaj komentarjev nogometnih zanesenjakov. Zaenkrat imam dva.

1. Naši so igrali zelo solidno, glede na to kar so pokazali do sedaj. Bili so skoraj enakovredni nasprotniki, vendar niso znali izkoristiti nekaterih priložnosti, ki so si jih priigrali. Po moje bi si zaslužili vsaj neodločen rezultat, vendar so Nizozemci z nekoliko sreče zatresli mrežo. Vseeno pa ena boljših tekem naše reprezetance v zadnjih letih. (L. M.)

2. Naši so odigrali eno izmed boljših tekem v zadnjih letih. Borbenost in želja sta bila na visokem nivoju. Dejstvo je, da so Nizozemci že pred tekmo veljali za favorite, a tega naziva niso potrdili. Pričakoval sem začetno ofenzivo Nizozemcev, kar so dejansko tudi poskušali, a so se naši v obrambi zelo dobro postavili. Tudi vezna linija je delovala kompaktno in dejansko so Nizozemci le stežka prihajali do našega kazenskega prostora. Nizozemci so imeli veliko večjo posest žoge, a to je za njih tako in tako značilno, saj igrajo izredno lepo »pass« igro, ki je čudovita za oko. Ampak, vseeno menim, da so se naši zelo dobro postavljali in delovali homogeno. Nizozemci so imeli več izrazitejših priložnosti, to je treba priznati. Ampak, vseeno menim, da bi si naši točko zaslužili. Pohvaliti velja prav vse, ki so igrali za slovensko reprezentanco. Škoda, da je Lavrič dvakrat nekoliko nerodno reagiral, ko sta se mu ponudili izredno lepi priložnosti, a takšen je pač nogomet. Sreča ni vedno na tvoji strani. Tudi navijanje je bilo na neprimerno višji ravni kot na prejšnjih tekmah v Celju! Dejansko je bil napredek v igri zelo opazen, če primerjamo igro, ki jo je reprezentanca prikazovala po Oblakovim vodstvom. Mislim ,da se je Kek dobro lotil zadeve. Skratka; na koncu ostaja grenak priokus, sam nam je do remija zmanjkalo dobrih 5 minut. A ne smemo jokati, veliko bo še tekem in še veliko priložnosti za dokazovanje! (G. Š.)

Peter