sreda, 31. december 2008

Osebni pregled leta 2008

Vzel si bom 15 minut časa in nanizal dogodke v iztekajočem letu, ki se jih bom trenutno spomnil. Morda bo zapis na trenutke neurejen, ali pa celo preveč osebno izpoveden. Tega pri meni niste ravno vajeni, saj se ponavadi dovolj samocenzuriram, da si kdo ne bi mojih razmišljanj napačno razlagal.

Leto se začelo na Celjski koči, kjer smo skupaj silvestrovali in se imeli lepo. Nadaljevalo se je januarsko dolgočasno, dokler nismo zoper odjadrali na Kope, kjer sem doživel svojo najhujšo smučarsko nesrečo do sedaj. Posledice le-te delno čutim še sedaj, saj je v meni še vedno prisoten podzavestni strah na smučišču, če se mi kdo približa.

Stavil sem, da bom shujšal. Uspelo mi je samo za kratek rok, poleti pa sem brez stave nadaljeval mnogo bolj uspešno, a sedaj na koncu leta sem spet na istem. Imam pa veliko voljo nadaljevati in čimveč se ukvarjati s športom.
Imel sem nekaj zdravstvenih težav, najbolj odmevna je bila nenadna nezavest v kopalnici, ki mi je za dober mesec spremenila izgled, saj so posledice bile vidne na obrazu.

V letu 2008 sem velikokrat razmišljal o menjavi službe, kajti po desetih letih sem se včasih malo naveličal nekaterih stvari in nekje globoko v sebi menim, da bi mi to včasih prineslo malo več notranjega miru.
Nekaj mesecev kasneje sem v službi sprejel novo funkcijo in postal sem pomočnik ravnateljice. Delo mi še ne gre popolnoma gladko od rok, a trudim se po svojih najboljših močeh. Gre za precejšnjo spremembo, ki me je za nekaj časa odvrnila od misli o menjavi službe. Dvomim, da za dolgo. :)

Precejkrat sem bil v tujini, tudi letošnje morje je bilo nekaj posebnega, prijetnega in nepozabnega, čeprav smo bili vseskozi v skrbeh za našo sopopotnico, ki je dopust preživela v bolnici.

Na nekatere zadeve sem pričel gledati z drugačnimi očmi. Mnogo bolj sem navezan na prijatelje in domače in kar težko prenesem, če jim ne gre vse po načrtih. Včasih me njihove bolečine ali skrbi pahnejo v neko čudno stanje iz katerega ne najdem poti zelo hitro. Ta moja "hiba" me čedalje bolj moti, a je sam trenutno ne znam popraviti, res pa je, da se niti nevemkako nisem trudil, da bi jo odpravil.

Večkrat sem se ukvarjal z mislimi, da bi najraje odšel nekam daleč in vse začel znova, saj tu nisem več čutil tiste energije kot nekdaj.
V nečem pa sem dosegel majhen napredek, saj se ne sekiram več za vsako malenkost, ki me v danem trenutku moti. Tu moram še napredovati.

Že nekaj časa gledam malo stanovanja in najbrž ne bo dolgo, ko se bom odločil kupiti kakšnega. Če bo le pravi trenutek in dovolj denarja.

Doživeli smo fantastično, nepozabno in neponovljivo poroko, okoli katere se je zgodilo marsikaj zanimivega in čisto vsega niti ne smem napisati sem gor. Na trenutke sem se v pol-javnosti vedel neprimerno svojim letom, a ničesar ne obžalujem, saj se živi le enkrat.

Nekaj mojih prijateljev in tudi znancev je dobilo naraščaj in za vsakega posebej sem zelo vesel in jim želim vse najboljše. Nekje globoko v sebi tudi sam kdaj pričakujem kaj podobnega, a pred tem bo treba postoriti še marsikaj.

Kljub vsemu napisanemu pa mi bo leto 2008 ostalo v dobrem spominu.
Še več takšnih!

Peter

P. S.
Odločil sem se, da bom nekaterim ljudem večkrat rekel, da jih imam rad, čeprav to ne bo pomenilo, da tistih, ki jim tega ne bom direktno povedal, nimam.

Anketa #15

Po pričakovanjih.



Peter

nedelja, 21. december 2008

Prišla je Neža

Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce,
in da s sveta odganjaš - sence.
(Tone Pavček, Drobtinice)

Redkokdaj ostanem brez besed ali skoraj brez njih, to boste opazili tudi v tem prispevku.
Včerajšni dogodek me je spravil v takšno situacijo, privabil mi je celo solze v oči. Priznam!

Rodila se je Neža! Sicer nekaj prezgodaj, a fajn, je vsaj strelka kot jaz.

Čestitke mladi družini ter obilo zdravja želim.

Pa še nekaj slik.


Neža.


Neža z mamico Katjo kmalu po porodu.


Neža in ati Marko kmalu po porodu.


Mlada družinica skupaj.

Vsi smo zelo srečni in vam sporočamo, da vas imamo radi.

Teta Maja, stric Janez ter stric Peter.

torek, 16. december 2008

Na zdravje!

Včeraj smo se z nekaterimi pevci iz naše šole udeležili snemanja silvestrske oddaja Na zdravje, ki je potekalo v VPK studiu v Ljubljani. Organizatorji so nas povabili, da bi "pomagali žurat" ter prepevali s številnimi glasbenimi izvajalci, ki bodo nastopili v tej oddaji. Nastopili so: Helena Blagne, Nuša Derenda, Langa, Kingston, Čuki, Pop design, Veter, Ivan Hudnik, Alya, 6Pack Čukur itd. Mi pa smo statirali in peli!

Pred odhodom v Ljubljano sem bil prepričan, da je oddaja Na zdravje narodnozabavna, a tukaj ni bilo niti enega gosta s tovrstno glasbo. Morda škoda!



Začelo se je okrog 16-ih.
Najprej smo se morali sleči v nekem skupnem prostoru, ki jim pravijo garderobe. Ker so v sosednjem studiu snemali Strasti, smo morali biti karseda tiho. Glede na to, da se je snemanja udeležilo ogromno pevcev, predvsem iz Štajerske in Koroške, je bilo to kar težko.

Kasneje so nas spravili v studio in naključno smo se morali razporediti po studiu, ki je bil spremenjen v trg na katerem se bo dogajalo silvestrsko rajanje. Jože Potrebuješ nam je vseskozi dajal navodila in najprej je sledilo snemanje skoka v novo leto, saj je bil napovedan visok gost, ki se mu je mudilo naprej. Morda ga prepoznate v hrbet?



Kasneje so posneli še nekaj pogovorov z gosti ter vse kadre z glasbenimi izvajalci. Vsi smo bili iz minute v minuto boljše volje, saj je vseskupaj potekalo zelo sproščeno. Vmes so nas počastili s kuhanim vinom, šampanjcem, vodo, sendviči, rogljički ipd.





Vmesni čas so vsi izkoristili za fotke z znanimi osebami. Objavljam samo dve.





Boštjan Romih je prišel pozdraviti svojo bivšo profesorico in dijake z Lave, saj je tudi sam včasih hodil na našo šolo in pel v našem zboru.



Vmes so malce pozabili na udobje statistov, saj smo nekaj časa ostali brez pijače in smo si morali pomagati vak po svoje. Tule se že vidi utrujenost udeležencev.



Po dobrih šestih urah snemanja jim je uspelo posneti za dobro uro oddaje, ki bo na sporedu 31. 12. ob 22.30 na TV Slovenija 1.

Na koncu pa dodajam še eno izmed slik obeh glavnih voditeljev: Jasne Kuljaj in Boštjana Romiha. Jasna je cel večer delovala malo utrujeno in rahlo tečno, čeprav je bila do gostov in nas vseskozi zelo, zelo prijazna. Izvedel sem, da je ravno včeraj praznovala rojstni dan. Očitno je tudi ona strelka. :) UUUFFFF!!!



Aja, da ne pozabim, režiser oddaje je Marko Naberšnik. Ne poznate? Gre za najuspešnejšega režiserja zadnjih nekaj let v Sloveniji. Uspel je s filmom Petelinji zajtrk.

Bilo je fajn.
Upam, da se bom čim manj videl na kameri.

Peter

nedelja, 14. december 2008

In memorium: Minka in Ferdo

Včeraj smo se pri sorodnikih poslovili od dveh družinskih članov. V končni fazi smo tudi mi živali in od nečesa je treba živeti. Delo smo nadaljevali še danes.

Če ne veste o čem pišem, gre za koline, ki so tradicionalni zimski obred po domačijah. Sodeloval sem v vseh fazah, le začetek (oziroma njun) konec sem po svoji krivdi zamudil.

Bila sta in sta še dobra prasca, le da v drugačnih "agregatnih stanjih".

Peter

Anketa #14



Malo sem razočaran nad rezultati, saj je zmagal netipični dobrotnik za naše kraje. Amerika über alles, žal...

Peter

četrtek, 11. december 2008

Presenečenje

Ne maram presenečenj, čeprav sem jih pa potem vedno vesel.
Danes zjutraj me je v zgornjem kabinetu čakalo polno srčkastih belih in rdečih balonov raztresenih po celem kabinetu, plišasti kuža, božično drevo ter dih jemajoča glasbena voščilnica. :)
Krivci: 4. e

V spodnjem kabinetu pa me je na mizi čakala 1 meter dolga čokolada ter roza darilna vrečka z vsebino, ki ni primerna za na blog.
Krivci: 4. g


Bil sem presenečen in rad bi se zahvalil vsem "krivcem". :) Hvala vsem in imam vas rad.

Tule pa še nekaj slik, potem ko sem vse skupaj dal na en kup.









In še pogled od daleč.





Sedaj imam najbrž edini božično-novoletno okrašen kabinet v službi. Drugi bodo pa zavistni... :)

Hvala še enkrat.

Peter

P.S. (11.12.2008 ob 15:08)
Dobil sem še vrečko z v kateri je bil ananas, dva paradižnika, dve jabolki, 2 pomaranči, kumara, korenček ter Rocher, raffaello, Renduoir ter tole voščilo:
Za dolgo, zdravo
življenje
in kratke, sladke
trenutke.

3. b

Pa objavili so nas na Drugem svetu. :)

sreda, 10. december 2008

Postal sem...

...dvakrat polnoleten. Zahvaljujem se vsem za lepe želje.

Tisti, ki me poznate veste, da od vseh "praznikov" v letu najmanj rad praznujem svoj rojstni dan, pa ne znam razložiti zakaj. Vsako leto me spravi v rahlo depresijo. Morda se bom kdaj razpisal tudi o tem.
Da pa ne bo pomote, zelo sem pa vesel lepih želja, iskrenih besed ali vsaj nasmeha.
Nekaj pa mora biti na tem svetu, da nas povezuje in rojstni dan nas lahko, saj ga imamo vsi.

Ker pa sem ravno kemik pa mi je Gal na Facebooku predlagal kako bi lahko praznoval. Izgleda obetavna kemijska fešta! :)



Se splača poskusit?

Peter

sobota, 6. december 2008

V recesiji moramo zapravljati...

Tako nekako je pred več kot pol leta nagovoril državljane predsednik ZDA, preden jim je država izročila finančno vzpodbudo, s katero bi dvignili gospodarsko rast v Ameriki. Nekaj podobnega je izrekel pred časom Berlusconi. Ni jima uspelo, recesija se nadaljuje in celo poglablja.

Pri nas pa naši vrli, pametni, podalpski, vasezagledani ter "nadvse spodobni" politiki trdijo ravno drugače. Treba bo zategniti pas, če ne...

Potem pa preberemo v Večeru (5. 12. 2008 in 6. 12. 2008), da je naš cenjeni predsednik Türk za najem letala za potovanje v Bosno in Hercegovino "zapravil" 89.100 €, vladna delegacija pa je za dvodnevni let v Bruselj "zapravila" 15.860 €. Kapo dol pred VLADARJI!

Imam dokaj dobro razvito (upam vsaj) logično razmišljanje, samo tule pa je moj um odpovedal. Če kdo razume to, ga prosim, da mi razloži?!

Peter

P.S. Pa da ne bom slišal od koga, da so prejšnji bili bolj varčni. Ne verjamem!

petek, 5. december 2008

Strojnik

Eden z e-maila.

Strojni inženir umre in se znajde v peklu.
Kmalu postane nezadovoljen z razmerami,
zato se loti izboljšav. V kratkem imajo tako
v peklu klimo, WC-je in dvigala. Inženir
postane zelo popularen.


Nekega dne pokliče Bog Satana in ga povpraša
kako se kaj imajo v peklu.

"Super se imamo, po novem imamo klimo, WC-je
in dvigala in samo vprašanje časa je, ko se
bo inženir spomnil še česa boljšega!", mu pojasni Satan.

"Kaj?!?! inženirja imate? To bo pomota, pri
nas bi moral biti, hitro mi ga pošljite!!", se razburi Bog.

"Ni šans!", odgovori Satan. "Zelo sem zadovoljen
z njim in ostal bo pri nas!". "Hitro mi ga pošlji,
drugače te bom tožil!" zagrozi Bog. Satan se
prične na vse grlo krohotati in odgovori: "Ja ja,
prav gotovo, kje pa misliš dobiti kakšnega pravnika?"


Peter

ponedeljek, 1. december 2008

Reševanje avtomobila

Zgodilo se je pred nekaj dnevi pred znano celjsko ustanovo.
VPRAŠANJE: kako zapeljati avto ven iz parkirišča?
Poglejte si, kako lahko na ravnem skoraj obrneš avto in kako so ljudje pristopili k reševanju rdeče Škode.

Začetek...



...nadaljevanje...



(snemalec Rok)

Peter

nedelja, 30. november 2008

Nakupovalna mrzlica

Spet prihaja veseli december in z njim seveda nakupovalna mrzlica. Znani ekonomisti, analitiki, novinarji in vlada nam vsak dan sporočajo, da je finančna kriza udarila tudi deželo na sončni strani Alp, in da bodo posledice vidne še kar nekaj časa.

Nekatere banke si dvigujejo likvidnost s tem, da obljubljajo bajne obrestne mere za vezane vloge pri njih, podjetja najavljajo odpuščanje delavcev, sindikati grozijo s cestami ipd.
Ljudje pa kot da ne verjamejo temu kljub opozorilom še vedno drvijo v trgovine in kupujejo bedarije: darilca, miljardo lučk, svečk, dišav, hrane, ki je trenutno niti ne potrebujejo ipd.
Če se pelješ z avtom mimo kakšnega nakupovalnega središča, je vedno vse polno. Sedaj pa nevem ali lažejo analitiki ali lažejo politiki ali si sami zatiskamo oči in v bistvu živimo še kar v redu ali pa nas trgovci znajo tako dobro nategovati, ko nas prepričujejo, da neobhodno potrebujemo nekatere nepotrebne reči?

V predvolilnem času smo poslušali od takratne opozicije, da je več kot petina ljudi pod mejo revščine in da je nadaljna petina na njeni meji. Odkod pa potem ljudem denar za nakupovanje in tako lagodno življenje? Mar parkirišča in trgovine polnijo samo bogati?

Imam kar dobro plačo in edini (malo zamižim na eno oko) luksuz, če temu sploh lahko tako rečem, ki sem si ga privoščil, je avto za okoli 20000 €, pa mi ne ostaja ničkaj denarja za prihranke. Moral si bom omisliti enega od pametnih analitikov ali ekonomistov, da mi bo svetoval, kaj delam narobe in kje bi lahko kaj privarčeval.

Ima kdo kakšno idejo? Kaj delam narobe? Živim vseeno preveč lagodno?

Peter

sobota, 29. november 2008

Maturanc 2008 #2

Kar nekaj vode je že preteklo, kar precej vetra prepihalo in dosti besed se je zgubilo v večnost, odkar sem objavil trailer o letošnji maturantski ekskurziji mojega razreda.

Obljubil sem, da bom napisal nekaj podrobnosti, ki se jih bomo vsi skupaj spominjali, saj hodimo že dobre tri leta po isti poti: jaz seveda službeni, GL-1.e, nato 2.e, nato 3.e in sedaj 4.e pa po šolski.

Preidimo k stvari.

1. DAN

4. septembra 2008, nekaj po osmi uri zjutraj, smo se člani 4. e in 4. f s tremi spremljevalci dobili pred šolo. Vsi otovorjeni s prtljago in vsi z nasmehom na obrazih. Organizator izleta je bila Turistična agencija Palma iz Celja.





Sam sem se že na začetku držal za glavo in kar večina mojih por na koži je kot posledico začetne treme spuščala pot.



Situacija se je kmalu umirila in z našim vodnikom Jašo sva se že smejala. Tole sliko dajem zato, da lahko preverite profil obeh... :)



Čisto vsem pa le ni bilo vseeno ob slovesu, nekateri pari pa so celo namerno zamujali. Ja, treba se je bilo kvalitetno posloviti.






Odpeljali smo se proti ljubljanskemu Letališču Jožeta Pučnika, kjer smo opravili vse formalnosti: prijavili orožje, še zadnjič iz domačega omrežja poklicali starše, prijatelje, ljubčeke, ljubice... ter naleteli že takoj na problem. Imeli smo karte za redno linijo letala Adrie Airways v Atene, številka leta JP 884, a tu se je zalomilo. Letalo Canadair Regional Jet 200 sprejme 50 potnikov in točno toliko nas je tudi bilo. Adria je nekemu poslovnežu prodala še eno karto več in kar naenkrat nas je bilo 51. Obrazi so bili iz minute v minuto bolj zaskrbljeni, spraševati smo se začeli, kdo bo ostal doma. sam sem se smejal, saj sem vedel, da bo v tem primeru potrebno paziti na enega manj. V tistem trenutku pa seveda nisem pomislil, da sem potnik brez karte lahko celo sam. :)





Zadevo je rešil naš vodnik Jaša, ki se je dogovoril, da bo sedel na dodatnem sedežu v pilotski kabini ter od tam skrbel za varnost našega poleta. Jaša se nam je po zvočniku celo javil iz pilotske kabine ter povedal, da pilota z njim ravnata lepo. :)
Mi pa smo uživali v letu.



Ob 11.45 smo odleteli iz Ljubljane, v Atenah pa pristali ob 14.50. Sprejel nas je šofer Tomaž ter nas popeljal po grški prestolnici. Ogledali smo si Olimpijski stadion, predsedniško palačo, kjer smo opazovali tudi menjavo straže, Hadrijanov slavolok, knjižnico, akademijo, univerzo itd. Na Plaki smo imeli prosto za kosilo ter za sprehod po centru mesta.







Večina si je za kosilo naročila Gyros pito, nekateri pa so raje poizkusili preverjeno hrano z imenom pomfri. Naj vam izdam, da so tudi želeli pito, a so imeli težave pri razumevanju oziroma izražanju. Eden izmed njih (a uganete kateri?) je pokazal na naše gyrose ter rekel three this, a ga je razumel french fries. Vseeno pa so bili veseli, saj jim je teknil poplaknili pa so ga s pristnim grškim jabolčnim sokom.



V mestu se nam je pridružila še animatorka Eva in skupaj smo se odpravili v hotel ter kasneje s podzemno nazaj na Plako. Zaključili smo v eni od tipičnih grških tavern ter v ritmu sirtakija nadaljevali večer. Zopet pa smo pili grško vodo. :)







Poglejteeeeeeeeeee kaj je bilo na odru!



Medtem pa s(m)o zunaj temnopolte prodajalce cvetja učili slovenščine.



Po predstavi smo prepevali po Atenah in odšli nazaj v hotel. Ker smo bili precej glasni, so nas ustavili policisti. Malo smo obmolknili, saj smo pričakovali probleme. A policiste je zanimalo samo odkod smo pohvaliti pa so se morali tudi s tem, da poznajo naše nogometaše ter košarkaše.



Prvi dan je tako minil.

Peter

Anketa #13

Čisto upravičeno me je na Facebooku kritizirala Sara. Zapisala je takole:
Oseba Sara je napisala ob 16:09
odkar ste na FB ste zanemarli svoj blog..anketa je še izpred enga leta..js sm s pa včasih vedno veselila vaših prispevkov..mal ste me razočarali;)


Poskušal bom popraviti vtis, saj to jezi tudi mene. Začel bom kar s prastaro anketo.


Peter

sobota, 22. november 2008

Šmarjada - poročilo

V četrtek, 20. 11. 2008, se je v Ljubljani dogajalo. Potekala je namreč tretja tradicionalna Šmarjada. Gre za eno večjih manifestacij v prestolnici, katere glavni sponzor ni ljubljanski župan, ampak društvo Na polno. Prisotnih je bilo precej ljudi, glavno prizorišče pa je bil TOMBSTONE SALOON na Eipprovi 19.

Velik obisk lahko pripišem predvsem odličnemu marketingu, ki je uporabil moderne metode oglaševanja (ustno, pisno, preko e-maila, bloga...) posneli pa so tudi naslednjo reklamo.



Prišli smo že na začetku, okoli osmih zvečer, ko je bilo na prizorišču že vse v nervoznem pričakovanju, glavna organizatorja Aleš in Seba pa sta se že polnila z alkoholom, kar je za organizatorje masovnih prireditev kar pogosto. Glede na menedžerske kvalitete ter (hiper)aktivnost organizatorjev, so nekateri upravičeno posumili, da sta na kokainu, saj je v teh krogih ta droga precej razširjena. Kasnejše raziskave so ovrgle trditve nekaterih posameznikov in oprale imena organizatorjev.

Srečati je bilo mogoče zelo različne sfere ljudi, med njimi smo opazili tudi zvezdo s POPTV-ja, a je ne bom poimenoval.

Ker spet nimam slik, fotografski oddelek, ki je sicer na novo opremljen z najnovejšim Canon-om, je namreč dislociran (beri Marko in Katja mi jih spet nista posredovala), bom svoje pisanje skrajšal in omejil na prednosti (označene s +) ter slabosti (označene z -) 3. Šmarjade.

Prednosti (+):
  • - tradicija
Slabosti (-):
  • - dan pred dogodkom je bila spremenjena lokacija
  • - organizatorji so pozabili na avtocesti in na vseh vpadnicah v prestolnico vidno označiti pot do prizorišča
  • - parkirišča so bila slabo urejena
  • - welcome drinka je zmanjkalo, že po prihodu parih gostov
  • - točili so tolminsko vino
  • - ni bilo poskrbljeno za hrano, zato je bila sosednja picerija vseskozi polna
  • - slabo ozvočenje in (ne)tipična glasba za Šmarje
  • - na big screenu so se vrtele neavtorizirane fotografije
  • - kadilci in občasni kadilci so morali pod milo nebo po svoje užitke
  • - odpovedali so striptiz, namesto njega pa se je po lokalu vrtel moški z roza planinsko kapo in smučarskimi očalami. Slišal je na ime Borči
  • - nekateri so prej obljubljali, da bodo zdivjali, pa niso
  • - ni bilo posebnega (varnega) prostora za nosečnice
  • - natakarica Anja ni prenašala gneče in je bila tečna
  • - tečnobe se je od natakarice Anje nalezna še druga natakarica
  • - prevajalka iz kitajščine je zamudila in zato je kitajskogovoreče dekle iz reklame samo sedelo v kotu in srebalo belo kavo
  • - manjkala sta kulturni in športni program, ki so ju obljubljali na plakatih in letakih
  • - eden od organizatorjev je omagal šele ob 22.30, obljubljeno je bilo ob 22.00
  • - Pero je prodal golfa
  • - redarska služba ni dosledno opravljala svojega dela, saj se je notri pritihotapilo kar nekaj Ljubljančanov, Mobitelovcev ter Primorcev
  • - prireditev je bila med tednom, kar je pisano na kožo le študentom, kamor štejemo lahko samo še oba organizatorja
  • - žal so točili večinoma brezalkoholne pijače
  • - itd.
Torej, drugo leto me ziher ne bo. :)

Peter

ponedeljek, 10. november 2008

sreda, 29. oktober 2008

Moj forum

Ustvaril sem svoj forum, kjer bom večinoma:
  1. objavljal ocene testov
  2. objavljal kakšne naloge za utrjevanje znanja
  3. klepetal z dijaki o šolskih zadevah
  4. klepetal z vsemi vami o drugih aktualnih zadevah ter
  5. razno
Forum ne bo nadomestil bloga, bo pa njegovo dopolnilo.

Za ogled ocen se morate registrirati.

Peter

četrtek, 16. oktober 2008

(Ne)spodobno povabilo

Ravnokar me je poklicala Katja. Najprej je izgledalo, da kar tako, a se je izkazalo, da z namenom. Sledilo je nekaj klasičnih vprašanj: Kak si? Kaj delaš? Prideš kaj na obisk?

Potem pa je udarila žebljico na glavico in vprašala, kaj delam v soboto.
Tri ženske so me povabile na shopping v Avstrijo. Nisem mogel verjeti. Vprašam po razlogu in rečejo, da sem edini, ki pri nakupovanju ne bom težil.
Če me vse tri (Katja, Maja in Janja) ne bi zelo dobro poznale, bi rekel OK, a ker me poznajo in vedo, da mi gre nakupovanje na živce, sploh če ne izbiram nič zase, me je presenetilo. Shopping, oziroma asistiranje pri shoppingu me veliko bolj utrudi, kot katerokoli delo.

Malo kasneje mi je povedala glavni razlog: Ker seveda tekoče govorim nemško (:)), bom glavni prevajalec in svetovalec, če pa mi bo dolgčas in če bom živčen pa mi bodo menda dovolile iti na kavo, da se ohladim.

Zdaj sem v dilemi ali naj sprejmem povabilo ali ne. Mamljivo... :)

Peter

torek, 7. oktober 2008

Matematika

Iz enega maila. Natalija, hvala.

Enačba 1


Človek = je + spi + dela + uživa
Osel = je + spi

Torej,
Človek = Osel + dela + uživa

Torej,
Človek - uživa = Osel + dela

Povedano drugače,
Človek, ki ne uživa = Osel, ki dela.

Enačba 2

Moški = je + spi + služi denar
Osel = je + spi

Torej,
Moški = Osel + služi denar

Torej,
Moški - služi denar = Osel

Povedano drugače,
Moški, ki ne služi denarja = Osel

Enačba 3

Ženska = je + spi + zapravlja
Osel = je + spi

Torej,
Ženska = Osel + zapravlja

Torej,
Ženska - zapravlja = Osel

Povedano drugače,
Ženska, ki ne zapravlja = Osel

Sklep:

Iz enačbe 2 in enačbe 3,
Moški, ki ne služi denarja = Ženska, ki ne zapravlja.

Torej, moški služijo denar, da ženske ne postanejo oslice! (Postulat 1)

In, ženske zapravljajo, da moški ne postanejo osli! (Postulat 2)

Kaj dobimo?
Moški + Ženska = Osel + služi denar + Osel + zapravlja

Iz postulata 1 in 2 tako sklepamo:
Moški + Ženska = 2 osla, ki živita srečno skupaj!!!!

Peter

Kaj vse...

... najde človek na internetu.

Slike s poroke Maje in Janeza, na kateri sem bil pred kratkim in o njej že nekaj pisal. Kaj več najbrž še bom, ko dobil še kakšno sliko v elektronski obliki.

Za pokušino pa imate tule:
Črtov blog: in sreča

Peter

Trgatev

Že pred časom me je moj menedžer Marko povabil na trgatev k Cirilu, ki naj bi prvotno bila v soboto, 4. 10. 2008, na Tinskem, a so jo zaradi slabega vremena (HVALABOGU) prestavili na nedeljo, kajti v soboto sem imel v Celju obvezni seminar z naslovom Akcijsko raziskovanje. Brez strahu, ne bom postal detektiv, a o tem kdaj drugič.

Nedeljo bom opisal zopet na kratko, vsem pa se opravičujem, kajti doma sem pozabil fotoaparat in zato vam prispevka ne morem začiniti s slikami. Morda je celo bolje tako. :)

Ob 10-ih sta me doma pobrala Katja in Marko. Sledila je vožnja do Šmarja pri Jelšah, kjer smo iz postelje vrgli Cirila ter del njegove družine, ki so zaspali na svojo trgatev. :) Se zgodi, sploh če prideš domov šele ob 6-ih zjutraj.

Potem je sledilo malo čakanja in nato smo se odpeljali po grozdje, ki so ga letos še celo malo dokupili. Potem smo se odpeljali po Aleša, ki nam je obljubil nekaj kratkega za začetek, a dobili smo kratke majice, ki smo si jih oblekli, da bi nas lahko v vinogradu našli celo iz letala.

Sledila je vožnja do Tinskega, kjer smo imeli meeting point v edini gostilni. Zvrnili smo dva koncentrirana rdeča sokeca velikosti 0,5 dl in se odpeljali v gorco. Parkirali smo na sredi travnika, kajti dokazati je bilo treba, da 4-motion zmore tudi to. Večina trgačev (po savinjsko) oziroma bralcev (po šmarsko) je že bila na delu. Pred odhodov v vinograd je bilo potrebno spiti še welcome drink, da so kasneje škarjice bolje rezale.
Katja je ostala v kuhinji, kjer je okrepila že dve brhki kuharici Tadejo in Marino. Marko, Aleš in jaz pa smo se odpravili skoraj navpično navzdol do trte. Ciril je ostal neznano kje (beri pomagal v kleti). Mama, ki je že trgala, nas je pozvala, naj se razdelimo v duete in seveda je Aleš izbral Markota, kajti zavedal se je, da bo mene zelo težko dohiteval. Mene pa so dodelili izkušeni Brigiti, ki je že tradicionalno prisotna na tej trgatvi. Vedel sem, da bom švical, a ni mi bilo hudo, naučil sem se mnogo in imel sem se fajn.

Hitro smo pobrali belo grozdje, brentači so od odhoda do prihoda izgledali bolj "utrujeni", kajti v kleti so morali pomagati prazniti stare zaloge.
Potem je sledilo kosilo. Njamiii, čeprav so bili obrazi vseh kuharic nekam dolgi, saj jim je vsake nekaj minut pregorela varovalka in film, ki se je odvijal v štedilniku, se je zaradi tega večkrat strgal (bero obstal). Hrana je bila kljub temu odlična.
Sledilo je prisilno praznjenje starih zalog in nato odhod na trganje rdečega grozdja. Noge marsikoga so bile že utrujene in "obložene" z dodatnimi utežmi, ki s(m)o si jih nekateri nadeli v kleti, pred njo ali pa kje drugje.

Končno smo otrgali vso grozdje. Na koncu mi je stara mama pokazala kako se mora dat z zadnjim odtrganim grozdom, trti piti. Odrežeš tri konce trte, vzameš tri grozdne jagode in na vsako špico natakneš eno izmed njih. Na koncu zmoliš še očenaš in trta bo pripravljena na spanje čez zimo.

Potem smo odšli pojesti šem drug obrok. Aleš ni dočakal "pohanja", a se je lahko zadovoljil z več vrstami pečenega mesa, ki so ga kuharice, kljub prej omenjenim težavam, odlično spekle. Za konec je bila še gibanica. Spet je bilo vse njamiii. Potem smo ob mizi še nekaj časa obsedeli ter nadaljevali s praznjenjem zalog, kajti treba je narediti prostor za novega.

Pozno popoldne smo se odpeljali domov, vmes smo se zopet ustavili na Tinskem, kjer smo tokrat popili kavo. Kasneje smo odložili Aleša in se odpeljali v Savinjsko.

Bilo je super.

Toliko na kratko. :)

Peter

ponedeljek, 29. september 2008

nedelja, 28. september 2008

What alcoholic drink are you?




You Are Rum



You're the life of the party, and a total flirt

You are also pretty picky about what you drink

Only the finest labels and best mixed cocktails will do

Except if you're dieting - then it's Diet Coke and Bicardi all the way

Razgibana sobota

Sobota, 27. 9. 2008
  • spanje
  • zajtrk
  • vožnja v Šmarje
  • priprava za delo
  • nekaj premetavanja drv in dokopanje do cepilca pri sosedih
  • zaščitna obleka :)
  • pregorenje varovalk
  • iskanje električarja
  • vožnja po Luko (<---elektro mojster) v vinograd
  • sanacija elektro škode
  • začetek dela
  • trdo delo (sekanje in zlaganje drv)
  • kosilo (lazanja - NJAMIIII, full dobra)
  • nadaljevanje dela
  • nekajkratne prekinitve zaradi plohe
  • ukvarjanje s 5-letnim Blažem
  • večerja
  • odvoz materiala nazaj k sosedom
  • dogovor za prihod v zidanco, kjer so trgali
  • večerja
  • odhod na zaključek trgatve k Petru
  • no comment (fajn je blo)
  • no comment (fajn je blo)
  • no comment (fajn je blo)
  • z malo jeze (ne moje) predčasen odhod domov :)
  • the end
Peter

četrtek, 25. september 2008

Računalniki

Ni minilo pol leta, ko mi je v službi "mrknil" že drugi računalnik. Torej za mano je maksimalno slab dan, saj sem se seveda bal za vse podatke... Bomo videli kaj bo jutri.
Doma se mi to zaenkrat še nikoli ni zgodilo.

Razmišljam: ali sem nesposoben uporabljati sodobno tehnologijo ali privlačim napake ali je to kakšen višji znak, ki kaj pomeni, ali pa...

Peter

sreda, 24. september 2008

Fuuuuuuuuuuuj

Jaaaaaaaaaaak, bolj nagravžne stvari pa še nisem imel v ustih.
Me je kar minilo do vsega!

Ugane kdo, o čem govorim?

Peter

ponedeljek, 22. september 2008

Volitve 2008

Hvalabogu, da so mimo. Sedaj je čas uresničevanja obljub in skrbi za blaginjo Slovenije, kar so tako in tako čisto vsi napovedovali. Politiki so plačani zato, da prepričujejo ljudi. Tokrat je uspelo enim, zato se morajo drugi zamisliti, kje so storili napako in kaj bi morali narediti drugače.
Novi računi se bodo polagali na naslednjih volitvah.

Najbolj me je zmotila ali vzemirila ali pa samo nasmejala izjava ljubljanskega župana, ki je dejal: "Zmagala je demokracija!"
Gospod Janković, nisem politik in nisem član nobene stranke, a naj vas poučim, da na vsakih demokratičnih volitvah zmaga demokracija. Včasih je pametno malo bolj zbirati besede, sploh če se pojavljaš v javnosti in nagovarjaš množico. Nekateri smo se tega že naučili.
Izjava, da je zmagala demokracija pa spada bolj v leta po 2. svetovni vojni, ko je naš narod živel v Jugoslaviji, kjer so vsem razlagali, da živijo v demokraciji, in ko so na vsakih "demokratičnih" volitvah zmagali eni in isti kandidati, saj drugih tako in tako sploh ni smelo biti. Samo v razmislek!

Peter

Maja & Janez

V soboto, 20. 9. 2008, sta si večno zvestobo obljubila draga Maja in Janez. Eh, pa ne morem tako, kot bi poslušali oddajo Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
Bom kar malo po svoje:

Maja in Janez!

Povedati vama moram, da sem srečen za vaju. Imela sta sanjsko poroko, ki se je bomo vsi z veseljem spominjali. V bistvu bomo vsi dobro premislili, če bi se splačalo poročiti, saj jo bo težko preseči. :)
V skupnem življenju vama želim vse dobro, veliko medsebojnega razumevanja in sreče. Če bi v soboto zbirali iskrice v vajinih očeh in v očeh svatov in iz njih naredili ogrlico, bi težko našli prostor, ki bi bil dovolj velik, da ga ne bi mogli oviti vanjo.
Tri vikende in še kakšen dan več, ki sem jih preživel na račun vajine poroke, so bili zame eni najlepših dni nasploh. Želim in verjamem, da bosta tudi vidva uživala skupaj sleherni dan, in da bosta hvaležna Bogu, da vama je bilo dano, da sta se lahko spoznala.

In še na koncu bom ponovil to kar sem Janezu, s solzami v očeh, zaželel v Laškem takoj po poroki: "V to, da boš pazil na Majo sploh ne dvomim, zato vama želim samo veliko sreče!"


Zdaj pa dovolj čustvenih izpadov za danes. :)

Peter

sreda, 17. september 2008

torek, 16. september 2008

Dogaja se

Vest bi me pekla, če se ne bi ponovno oglasil. Vsem moram še enkrat povedati, da se mi že od sredine avgusta dogaja full stvari. Najprej sem v službi prevzel novo funkcijo, ki me je žal prikovala na službeni naslov v povprečju več kot 8 ur na dan. Potem sem bil na maturantski ekskurziji v Grčiji. Pred njo sem preživel prvo fantovščino, za njo pa še drugo, ki se ji v primorščini reče kolona. Naslednji vikend je na vrsti poroka. V glavnem, včasih se sprašujem, kako sploh lahko preživim toliko dogodkov v kratkem času.

Žalostno je, da se človeku včasih po celo leto nič ne zgodi in se nima kam dati, potem pa kar naenkrat toliko. Najbolj me seveda okupira služba in upam, da se bo kmalu kaj uneslo, saj bom v nasprotnem primeru želel nazaj dobre stare čase.

Toliko zaenkrat. Hvala vsem, ki me bodrite in sprašujete, kje so prispevki.

Peter

nedelja, 3. avgust 2008

Hvaležen sem,

da me obkrožajo takšni potrpežljivi ljudje, ki velikokrat prenašajo moje muhe in me imajo kljub vsemu še radi. Vedno znova vas razočaram pa verjemite, da je še huje, ker s tem tudi sebe.
Tudi jaz vas imam rad!

Peter

sobota, 2. avgust 2008

Ražnjiči

NALOGA: Skuhaj kosilo za 6 ljudi.

JEDILNIK: Goveja juha z rezanci, svinjski ražnjiči, fižolova solata, paradižnikova solata, lubenica, kava.

POSTOPEK: Nakupil sem potrebne stvari na lokaciji v Preboldu. Transport domov. Pričetek ustvarjanja. Podobno kot g. Oliver. Podrobnosti ne izdam.

POTREBEN ČAS: 1 ura.

REZULTAT: Za mizo pojemo juho. Njami. Prinesem glavno jed. Pridružim se malo kasneje. Vsi hvalijo pojedino. Ko dam v usta prvi ražnjič takoj ugotovim, da so brez okusa in niso slani. Nihče od ostalih nič ne reče. Ugotovim, da je mesar imel prav, da so od carja živali (beri prašiča), zamolčal pa je da niso nasoljeni. Rekel mi je, da so samo za speči. Poskusil jih seveda nisem. Vseh 5 obedovalcev še vedno hvali pojedino, naenkrat se začnem smejati in jih vprašam, če niso ugotovili. Seveda so, le prijazni so želeli biti. Po potrebi še malo solimo in popramo ter vseeno pojemo. Serviram še lubenico in kavo.

ZAKLJUČEK: Kosilo je kljub vsemu bilo super. Bilo je kot nalašč za tiste, ki ne smejo jesti slanih jedi. Preventiva proti visokemu krvnemu pritisku. Zdaj je jasno, zakaj pri postopku nisem izdal podrobnosti.

OPOMBA: Fotografij ni.

Peter

sobota, 26. julij 2008

Morje 2008

Dopust na morju je za mano in spet se počasi navajam na običajne podopustniške dneve doma. Kaj veliko o morju ne bom pisal, nekaj bi se pa vseeno spodobilo.

Maja, Katja, Pero in jaz (stalna ekipa) smo se odpravili v Savudrijo, kjer smo imeli najet apartma za 8 dni. Začetek je bil poln pričakovanj, veselja in dobre volje. Prispeli smo malce prepozno, zato se takoj nismo mogli vseliti. Zapeljali smo se proti Zambratiji, kjer smo slučajno našli najboljšo picerijo daleč naokoli. Imenuje se Maruzzella. Strežejo odlične pice, še posebej dobra pa je pica z morskimi sadeži. Po jedi je prišla natakarica in ponudila grapo ali medico na račun hiše. Seveda Savinjčan ne bi bil to, če ne bi izkoristil prilike. Bilo je močno kot pes...

Potem smo se vselili, očistiti smo morali mojo brivsko peno, ki se je izlila med vožnjo ter odšli na plažo. Žal pa nam je bodoča mamica zažela zbolevati in že drugi dan smo jo morali urgentno peljati v bolnišnico Izolo, kjer je bila do konca našega dopusta. Tako smo ostali žal trije. Jaz sem izgubil policajko, ki mi je pred dopustom obljubila, da bo vsako jutro hodila z mano plavati in pa morebiti še teči. Ostala dva dopustnika sta bila bolj zaspane sorte, saj sta spala do 10-ih dopoldne, kar je bilo še vedno precej zgodaj zanju.
Budno smo spremljali dogajanje v izolski bolnišnici in jo seveda obiskovali ter vseskozi držali pesti zanjo. Kljub vsemu pa smo si privoščili počitnice, kolikor se je pač dalo.
Ugotovili smo, da sem preveč nežna dušica in se hitro zlomim. V trgovini smo nabavljali in pred nami so bili Nemci. Midva s Perotom sva se začela meniti po nemško, ko smo prišli na vrsto sem trgovko pozdravil Guten tag. Seveda je od takrat dalje z nami govorila nemško: Brauchen Sie eine Tasche? Nein, danke. Po tem odgovoru se nisem mogel več zadrževati, kajti kmalu bi izbruhnil v smeh. Povedal sem ji, da smo Slovenci in ona se zadere sodelavcu v trgovini (slišali so tako in tako vsi): Pravijo se Njemci, a neznaju njemački. :) Znamo že, ampak smo preveč pošteni. :)
Čez vikend smo imeli obisk, ki smo ga bili zelo veseli. Šli smo malo v Umag, igrali tenis, plavali, se sončili, pili in se fajn imeli.

Spoznali smo našo severovzhodno zvezdo, ki se je večji del dopusta sončila topless in pustila močnim sončnim žarkom, da ji "masirajo" predele, kamor sonce ponavadi nima vstopa. Spoznali smo Andreo, našo natakarico ob plaži, ki nam bo ostala v lepem spominu.
Prvič v življenju (čeprav menda sploh ni težko) sem podkupil Hrvata. Zadnji dan smo namreč parkirali, brez da bi plačali parkirnino, saj tistega gospoda takrat ni bilo blizu, oziroma namerno smo ga "spregledali". Maja je šla čez nekaj ur po nekaj stvari v avto in tip pride ter se prične dreti nanjo. Od nje je zahteval lastnika avta. Seveda sem odšel tja, kjer mi je tip težil, da smo prišli že ob 8.15, bolj kot sem mu dopovedoval, da smo takrat še spali, manj mi je verjel. Grozil je s policijo, pajkom, 1000 kunami minimalno ipd.
Nato sem ga vprašal koliko stane parkiranje in mi reče 40 kun. Toliko seveda nisem bil pripravljen plačati zato sem ga vprašal, če kaj pije, in če bo pivo. Tip odpre priročno beležnico in reče daj za pivo. Dam mu 15 kun in ga zadovoljim ter utišam. :) Pa ne samo to, reče mi: Ako stigne policija, šaljite jo kod mene, da jim kažem, da ste "naplatili". Postal je naš "odrešitelj". :)

Med dopustom smo se obnašali dopustniško. Zdaj si lahko mislite kar si želite. Pero je na morju "ponovno iznašel" pesem Nikotin, ki je nehote postala naša himna, saj jo je vrtel mininimalno 100-krat. Vse mu je oproščeno. :)

Tako nekako je minil dopust in treba se je bilo vrniti v precej mrzlo Savinjsko. Fajn je blo (75/100). :)

Aja še to: S Katjo se je vse lepo izteklo. JUPIII!

Sedaj pa še nekaj "filmskih" užitkov.



Peter

četrtek, 10. julij 2008

Vse

... vse bi dal
da bi se lahko zaljubil vate
prav vse
nikomur ne bi pojasnjeval zakaj
le užival bi
kakor list papirja bi bil
ki se dviga v vrtincu vetra
odletel bi kamorkoli
samo da bi užival s tabo
ti si misliš, kako mi je
a ti ne more biti mar
saj sploh ne veš kaj se mi plete v glavi
vendar prišel bo trenutek
ko boš spoznala
da sem dober človek
morda že prav kmalu
morda
vse bom dal, da se bo to zgodilo...


Peter

Anketa #12

Pa sem spet falil, ampak nisem edini.
BRAVO la furia!


Peter

sobota, 28. junij 2008

Kaj bi bilo, če bi lahko...

... zavrteli čas nazaj in popravili stvari v preteklosti?

Vem, da še zdaleč nisem edini, ki kdajkoli razmišlja o zgoraj napisanem, pa vendarle. Že nekaj tednov razmišljam, za katere dogodke ali odločitve mi je lahko žal, ker jih nekoč nisem storil. Pravijo, da se je brezveze ukvarjati z zadevami, ki si jih naredil, bolj je treba razmišljati o stvareh, ki jih nisi. Sam v tem ne vidim skoraj nikakršne razlike, se pa zavestno že nekaj časa odločam, da bom prenehal samo razmišljati in bom prešel na dejanja, le strategijo je še potrebno naštudirati.

Če bi se še enkrat odločal, bi...

Seveda ne bom izdal napačnih ali celo pravilnih osebnih odločitev, saj nisem takšen eksihibicionist, kot bi morda kdo lahko mislil.

Peter

Zopet prvakinje

Že naslov pove dovolj. "Moje" punce so pred slabim mesecem (toliko o ažurnosti) ponovno postale prvakinje Gimnazije Lava. Seveda sem ponosen na njih in jim še enkrat čestitam. Obljubil sem jim pijačo, a bom obljubo izpolnil jeseni.

Najprej so naštudirale taktiko.


Potem izvrstno igrale.


Slavile zmago.


In na koncu še pozirale.


Vse slike so iz finalne tekme.

Peter

nedelja, 22. junij 2008

Anketa #11

Sedaj je že čas za novo anketo. Znani so vsi štirje polfinalisti in eden izmed njih bo prvak Evrope.
Moji favoriti so žal izpadli, pa čeprav so imeli na prvi anketi največ glasov, saj so tudi na stavnicah veljali za ene največjih kandidatov za končno zmago. A žoga je okrogla, bi rekel masrikdo, in res je tako. Od sedaj dalje navijam samo za nogomet, saj po svoje zmago privoščim vsem štirim.

Do sedaj nisem želel odgovarjati na komentarje o Angliji. Namerno sem jo dodal, saj je prva po abecedi in še atraktivna reprezentanca, ki pa je žal izpadla že v kvalifikacijah. Kljub vsemu je dobila nekaj glasov, pa še to po mojem bolj slučajno (kot prva) ali pa celo zafrkancija, kot je bila že sama posotavitev le-te na anketo. Mikalo me je celo, da bi dodal Brazilijo, a bi bilo še bolj sumljivo. :)

Res je, da so prvi tri reprezentance, ki so na moji anketi kotirale visoko, izpadle, res pa je tudi, da sta Rusija in Turčija bili zelo nizko, saj ju je le redkokdo še pred nekaj dnevi videl v polfinalu.


Peter

nedelja, 15. junij 2008

Kam so šli naši športniki?

Zadnje čase se veliko govori o športu nasploh. Šport gor, šport dol, trenutno poteka tudi nogometno prvenstvo, ki je še dodaten motiv za pogovor v družini, ob šanku, v šoli ali kje drugje.
Mene pa skrbi, kaj je z našimi športniki, oziroma športom nasploh. Nogometna pravljica je že zdavnaj ugasnila, rokometna ravnokar ugaša, košarkaška pravtako. To so naši skupinski športi, nič kaj drugače ni pri nekaterih individualistih: smučarjih, smučarskih skokih, naši Jolandi ipd.

Sicer ne vem natančno kaj se dogaja, lahko pa poskusim ugotoviti. Vsi omenjeni ugašajoči športi imajo en skupni imenovalec. Denar! Preveč denarja lahko škoduje, premalo pa tudi. Kje so se na denarni osi znašli omenjeni športi, presodite sami.
Na kakšnem znanem internetnem portalu bi najbrž že pred koncem analize zapisali, da je zato kriva vlada, ker ima v rokah škarje in platno, a menim, da so ji škarje tokrat ukradli drugi.

Še ena ideja se mi je utrnila. Vemo, da je od tako majhne države težko pričakovati, da bodo njeni športniki uspešni v večini športov, zato bi bilo treba postaviti prioritete, ki bi z vzorom vlekle dalje. Ne dolgo tega so nas naši športniki razvadili z uspehi in poluspehi in zato sedaj pričakujemo vsaj toliko.

Če pogledamo otroke v osnovni in srednji šoli, ki imajo na voljo čedalje več metod in možnosti za učenje, a se kljub vsemu čedalje manj učijo, ker nimajo neke vlečne vrvi v družbi, ki bi jim pomagala k uspehu, vendar pri tem ne bi smela početi ničesar namesto njih, kot si nekateri mnogokrat razlagajo pomoč.
Lahko, da se je vzorec obnašanja prenesel tudi na naše športnike, ki so postali preveč samozavestni v eni smeri in mnogo premalo v neki drugi.

Morda pa je le za vse kriv moj prvi skupni imenovalec. Denar. Morda pa ga imajo nekateri preveč in zato ni več tiste zanesenosti, ki je nekdaj bila.

Pojasnilo: S prispevkom nisem želel užaliti športnikov, ki so še kljub vsemu zelo uspešni in se trudijo s polno paro. Njim gredo vse pohvale, a jih raje ne bom našteval, da ne bi slučajno koga pozabil.

Peter

četrtek, 12. junij 2008

Slovenščina

Pred kratkim smo imeli po dolgem času na obisku teto iz Nemčije. Nič posebnega bi rekel, če nek večer ne bi nanesel pogovor na to, kako dolgo že živi v tujini. Celih 47 let. Kljub vsemu pa še vedno zelo lepo govori slovensko.
Po srednji šoli se je preselila v Avstrijo, kjer se je poročila z Avstrijcem, nato ju je pot zanesla v Nemčijo. Čeprav se precej časa ni imela s kom pogovarjati v materinščini, jo je ohranila v zelo lepem stanju, celo pisati zna zelo lepo.

Med pogovorom o tem sem postal zelo ponosen nanjo, saj je ohranila lepoto slovenske besede v takem stanju, kljub temu, da je tam ni mogla skoraj nikoli uporabljati. Tudi njena hči (moja sestrična), ki je že od začetka obiskovala šolo v Nemčiji, zelo lepo govori, celi piše in zelo rada uporablja slovenščino, če je le mogoče. Sestrična včasih sicer napiše "bres" namesto brez, "gdaj" namesto kdaj ipd., a vseeno je pohvale vredno, da se trudi, čeravno ji tega ne bi bilo treba.

Včasih se precej mučimo z raznimi pravili in s prisilo mladini vgraditi v podzavest ljubezen do materinščine, a nam bolj ali manj uspeva. V tetinem in sestričninem primeru pa se je brez prisile, čisto samoumevno zgodilo ravno to.

Peter

ponedeljek, 9. junij 2008

Grm in podrast

Včeraj sem bil na letališču J. P. Ljubljana in že tam sem se odločil, da napišem tale blog.
Najbrž vsi veste, da danes v Slovenijo prihaja največji in najpomembnejši Grm na svetu. Zaradi njega bo naša mala država ohromljena do konca, ljudje bodo ob osebno svobodo, gibanje bo omejeno, da ne rečem govorenje. Že včeraj zvečer je na letališču vladala rahla panika, pred vhod so postavljali detektorje kovin, skoraj vsa letala so zaradi omejitve zračnega prostora zamujala najmanj eno uro, osebje na letališču je bilo skoraj vidno nejevoljno, saj se jim bo za dobra dva dneva spremenil način dela. In še enkrat, vse to zaradi Grma.
Vemo, da je ON najbolj varovana oseba na svetu, da ne rečem najpomembnejša. Poleg vsega pa je tudi človek, ki ima na grbi kar precej življenj nedolžnih ljudi, po vsej verjetnosti pa s svojo politiko kroji naša življenja, saj je tudi zaradi njega cena nafte tako visoka, okolje tako onesnaženo ipd. Pa vseeno ga sprejemamo odprtih rok, mnogi predsedniki vlad in držav EU mu segajo v roke, se z njim smejijo bedarijam, ki jih trosi okoli ter potiho podpirajo njegovo politiko, ki bo naš modri planet na tak način, in če ne bo sprememb, popeljala h koncu.

Seveda ste pogruntali, da pišem o gospodu Bushu, predsedniku Združenih držav Amerike, ki je z njegovo politiko začela toniti vse globje in globje in ljudje se bojijo skorajda že vsakega poka petarde ter dvignjenega dežnika. Hvalabogu, da se mu jeseni izteče mandat in bo morda novi predsednik (predsednice tokrat še ne bo) zasejal novo seme in popeljal ZDA na pota stare slave, kar od tako velike države tudi pričakujemo.

Že cel teden poslušamo, da bo Bush obiskal Slovenijo in se srečal z vrhom EU. Nevem, a sem tako nespreten, morebiti butast ali kaj, ampak nikjer nisem zasledil kateri visoki predstavniki iz Evropske unije bodo tudi prišli v Slovenijo. Ja, seveda o njih ne pišejo, saj so, vključno z nami, le podrast na kateri lahko Grm uspeva.

Iz Slovenije bo odpotoval v Nemčijo ter naprej po Evropi, kjer bo poskušal zaveznike ponovno prepričati v pravilnost svoje politike. Nemce in Francoze bo mnogo težje kot nas!

Še ena dobra za konec: Hvalabogu, da se ravno sedaj v Avstriji ter Švici odvija EURO 2008, saj tako pol Evrope tako in tako ne bo vedelo, da je on pri nas. Mogoče je celo bolje tako!

Peter

Imam mačka,

ampak danes sem ponosen nanj. :)

Peter

nedelja, 8. junij 2008

Ženske in nogomet

Tole pišem kar tako in ne s kakšnim namenom posploševanja, zato vas naslov naj ne zavede.
Včeraj sem se slučajno pogovarjal z eno fejst bejbo. Pa naj ji bo ime Ana. Pogovor je nanesel na nogomet.

Po spominu bom zapisal en del pogovora.

P: A boš gledala kej fuzbal?
A: Ne, ker me ne zanima velik.
P: Kako to, če si pa športnica?
A: Kaj pa vem.
P: Morda se boš potem odločla, ko boš vidla kake lepe drese imajo fuzbalerji.
A: Mene zanima bolj tisto kar je pod dresi.
P: Aja?
A: Ja pa saj veš, da je v malih flašah velik strup.

itd.

Peter

sobota, 31. maj 2008

EURO 2008

Točno čez en teden se bo začelo. Priznam: komaj že čakam! Škoda, da si ne bom nobene tekme ogledal v živo na stadionu.

Da bo vsem neučakanim malo lažje, sem na desno stran pripel novo anketo. Zanima me, kaj menite, kdo bo prvak?
Anketo bom pustil vse do začetka četrtfinala, potem pa pričakujte novo.

Peter

Pohod na Kršičevec

Društvo Na polno je zopet organiziralo športno-zabavno prireditev, in sicer pohod na Kršičevec.
Pri Janezu (kmetija Cunar)na Jurščah, smo se dobili ob 10-ih dopoldne, spili borovničevec ter se odpravili na 1092 m visok Kršičevec. Pot je bila zanimiva, vmes smo si ogledali še 73 m globoko kraško brezno Lipovka, ki je kar strah zbujajoča "črna luknja" za vsakega mimoidočega.

Po vrnitvi z gore so nam na turistični kmetiji pri Cunarju postregli z joto, klobaso ter štrudlom. Seveda je bilo ve domače in nesramno dobro. Zraven je pasala še kakšna tekoča žemljica...
Dan se je nadaljeval ob balinanju, kjer smo moški ugnali ženske v kozji rog. Samo za primer: vodile so 18:6 in na koncu izgubile prvo igro z 19:22. Kdor zna pač zna. :) Pri drugi igri pa smo jih gladko položili na kolena. :) Težko so se sprijaznile.

Sedaj še nakaj fotografskih utrinkov.

Nekateri smo bili vseskozi žejni.


Janez je razlagal, mi smo pridno poslušali.


Nekateri so bili zelo utrujeni.


Strojniki želijo vedno priti čisto na vrh.


Nekateri smo opazovali čudovito naaravo.






Eni so molili.


Spet drugi pa medtem seksali.


Vsi pa smo hodili in se imeli zelo lepo.




Peter