Vzel si bom 15 minut časa in nanizal dogodke v iztekajočem letu, ki se jih bom trenutno spomnil. Morda bo zapis na trenutke neurejen, ali pa celo preveč osebno izpoveden. Tega pri meni niste ravno vajeni, saj se ponavadi dovolj samocenzuriram, da si kdo ne bi mojih razmišljanj napačno razlagal.
Leto se začelo na Celjski koči, kjer smo skupaj silvestrovali in se imeli lepo. Nadaljevalo se je januarsko dolgočasno, dokler nismo zoper odjadrali na Kope, kjer sem doživel svojo najhujšo smučarsko nesrečo do sedaj. Posledice le-te delno čutim še sedaj, saj je v meni še vedno prisoten podzavestni strah na smučišču, če se mi kdo približa.
Stavil sem, da bom shujšal. Uspelo mi je samo za kratek rok, poleti pa sem brez stave nadaljeval mnogo bolj uspešno, a sedaj na koncu leta sem spet na istem. Imam pa veliko voljo nadaljevati in čimveč se ukvarjati s športom.
Imel sem nekaj zdravstvenih težav, najbolj odmevna je bila nenadna nezavest v kopalnici, ki mi je za dober mesec spremenila izgled, saj so posledice bile vidne na obrazu.
V letu 2008 sem velikokrat razmišljal o menjavi službe, kajti po desetih letih sem se včasih malo naveličal nekaterih stvari in nekje globoko v sebi menim, da bi mi to včasih prineslo malo več notranjega miru.
Nekaj mesecev kasneje sem v službi sprejel novo funkcijo in postal sem pomočnik ravnateljice. Delo mi še ne gre popolnoma gladko od rok, a trudim se po svojih najboljših močeh. Gre za precejšnjo spremembo, ki me je za nekaj časa odvrnila od misli o menjavi službe. Dvomim, da za dolgo. :)
Precejkrat sem bil v tujini, tudi letošnje morje je bilo nekaj posebnega, prijetnega in nepozabnega, čeprav smo bili vseskozi v skrbeh za našo sopopotnico, ki je dopust preživela v bolnici.
Na nekatere zadeve sem pričel gledati z drugačnimi očmi. Mnogo bolj sem navezan na prijatelje in domače in kar težko prenesem, če jim ne gre vse po načrtih. Včasih me njihove bolečine ali skrbi pahnejo v neko čudno stanje iz katerega ne najdem poti zelo hitro. Ta moja "hiba" me čedalje bolj moti, a je sam trenutno ne znam popraviti, res pa je, da se niti nevemkako nisem trudil, da bi jo odpravil.
Večkrat sem se ukvarjal z mislimi, da bi najraje odšel nekam daleč in vse začel znova, saj tu nisem več čutil tiste energije kot nekdaj.
V nečem pa sem dosegel majhen napredek, saj se ne sekiram več za vsako malenkost, ki me v danem trenutku moti. Tu moram še napredovati.
Že nekaj časa gledam malo stanovanja in najbrž ne bo dolgo, ko se bom odločil kupiti kakšnega. Če bo le pravi trenutek in dovolj denarja.
Doživeli smo fantastično, nepozabno in neponovljivo poroko, okoli katere se je zgodilo marsikaj zanimivega in čisto vsega niti ne smem napisati sem gor. Na trenutke sem se v pol-javnosti vedel neprimerno svojim letom, a ničesar ne obžalujem, saj se živi le enkrat.
Nekaj mojih prijateljev in tudi znancev je dobilo naraščaj in za vsakega posebej sem zelo vesel in jim želim vse najboljše. Nekje globoko v sebi tudi sam kdaj pričakujem kaj podobnega, a pred tem bo treba postoriti še marsikaj.
Kljub vsemu napisanemu pa mi bo leto 2008 ostalo v dobrem spominu.
Še več takšnih!
Peter
P. S.
Odločil sem se, da bom nekaterim ljudem večkrat rekel, da jih imam rad, čeprav to ne bo pomenilo, da tistih, ki jim tega ne bom direktno povedal, nimam.
2 komentarja:
Izredno lepo napisano. Upam, da se ti uresničijo zastavljeni cilji in želje.
Všeč mi je realnost vpisa. Ne samo neko pocukrane pa preveč optimistične želje ampak si realn do sebe. Dokler si ne mečemo peska v oči in se slepimo, ter si priznavamo napake, tudi vemo kje je potrebno še kaj postoriti na sebi, to popravimo, hkrati dobimo še pa dodaten osebni zagon in nam še dodatno ižarevajo pozitivne lastnosti.
En izmed boljših prispevkov Peter.
P.s. ne da so ostali slabi! ;)
Objavite komentar