Danes sem si v službi vzel prost dan, drugače rečeno, jutri ga bom moral nadoknaditi, saj imam delovni dan. Izkoristil sem ga za nakupe, ki sem jih načrtoval že dalj časa.
Zjutraj smo se najprej odpeljali v Maribor, v trgovski center Rutar z modro piko, v katerem pa kljub reklamam nisem našel nič pametnega. Edina spalnica, ki mi je bila všeč je stala skoraj 3000 € (brez vzmetnic in posteljnih podov) pa še zanjo je treba plačati montažo, kar me je zelo presenetilo, saj konkurenca ponuja montažo že za mnogo cenejše pa tudi dražje izdelke. Ko sem trgovkam in trgovcem rekel, da bi za takšno ceno lahko ponudili kaj več, so mi začeli govoriti, da je konkurenca še dražja in da se lahko dogovorimo za kakšen popust. Odvrnil sem jim, da nismo v Turčiji, da bi barantali in da bi morala biti zapisana cena končna. Barantanje pričakujem takrat, ko cena ni napisana, ne pa da na tak način zavajajo kupce in jih imajo za norce. Tako sem se kar hitro poslovil od trgovcev z modro piko.
Naslednja postojanka je bila Bauhaus, kjer sem gledal parkete ter laminate in tudi tu nisem nič kupil.
Od tu pa v Lesnino, kjer imajo veliko razstavljenega pohištva, prijazne trgovce, ki so mi izrisali sobo, česar v Rutarju niso bilo zmožni. Odločil sem se za slovensko pohištvo (Novolesova Evita v barvi hruške), vendar je tam nisem naročil, saj imamo Lesnino tudi v Levcu, ki je bližje.
Potem smo se malo nervozni odpeljali iz Maribora proti Šentjurju, kjer sem v Kemoplastu našel idealen laminat za spalnico ter pluto in zaključne letve. Cena 301 €.
Želodec se nam je že začel oglašati in ustavili smo se na kosilu ter kasneje nadaljevali v Levec, kjer sem kupil že prej omenjeno spalnico. Cena 1580 €.
V naslednjih dneh se moram še odločiti, kakšen jogi bom vzel. Najbolj mi je bil všeč avstrijska Optima, ki je kombinacija lateksa in kokosa. Pogledal bom še Dormeo, ker se o njem veliko govori in se v naslednjih dneh odločil kaj bom kupil. Pričakovani stroški 700 €.
To je bilo pa tudi vse. Za en dan je dovolj izdatkov, v bližnji prihodnosti pa pričakujem še okoli 300 € za delo ter material in to bo to.
Življenje je drago, ali pa imam samo jaz take želje. Kaj vem?
Končni izdelek bom pokazal čez dober mesec.
Peter
petek, 31. avgust 2007
sreda, 29. avgust 2007
Razumeti
Razumem temo.
Razumem veselje.
Razumem žalost.
Razumem življenje.
Razumem smrt.
Razumem tebe.
Zakaj ne razumem sebe?
Peter
ponedeljek, 27. avgust 2007
Nujna sprememba?
Dober teden je minil odkar sem se po 3 tedenskem dopustu vrnil nazaj na delo in ne morem verjeti, da se mi že pojavljajo isti simptomi, kot so se pojavljali pred dopustom. Naj jih nekaj naštejem: jeza, razburjenje, naveličanost, ukalupljenost, želja po spremembi okolja itd.
Sprašujem se, če se med dopustom slučajno nisem dovolj spočil, ali pa sem se že počasi naveličal nekaterih stvari in bi bilo pametno malo menjati okolje ter poskusiti še kaj drugega oziroma kje drugje.
Po eni strani je dobro, da sem trmast kot bik, saj vem, da bom le zaradi tega vztrajal in poskušal izboljšati stvari, po drugi strani pa me ravno ta trma ovira pri spremembah, ki si jih včasih nekje globoko v sebi želim.
Razjezim se zaradi malenkosti, ki tega niso vredne, kasneje pa se sam sebi smejim, zakaj sem sploh dopustil, da se je kaj takega zgodilo.
Trenutno spet razmišljam in spomnil sem se na Cicerov izrek: Cura nihil aliud nisi ut valeas.
Bom upošteval!
Peter
Sprašujem se, če se med dopustom slučajno nisem dovolj spočil, ali pa sem se že počasi naveličal nekaterih stvari in bi bilo pametno malo menjati okolje ter poskusiti še kaj drugega oziroma kje drugje.
Po eni strani je dobro, da sem trmast kot bik, saj vem, da bom le zaradi tega vztrajal in poskušal izboljšati stvari, po drugi strani pa me ravno ta trma ovira pri spremembah, ki si jih včasih nekje globoko v sebi želim.
Razjezim se zaradi malenkosti, ki tega niso vredne, kasneje pa se sam sebi smejim, zakaj sem sploh dopustil, da se je kaj takega zgodilo.
Trenutno spet razmišljam in spomnil sem se na Cicerov izrek: Cura nihil aliud nisi ut valeas.
Bom upošteval!
Peter
sobota, 25. avgust 2007
Smešno iskanje
Tomaž mi je dal idejo, da naj preverim s kakšnimi iskalnimi nizi pridejo ljudje na moj blog. Seveda sem tudi jaz že od marca letos "priklopljen" na Google Analytics in tako lahko spremljam marsikatero podrobnost o blogu. V kratkem pripravljam polletno poročilo o obisku mojega bloga ter še naketerih zanimivostih.
Od začetka marca je bilo vtipkanih 930 različnih iskalnih nizov, od katerih je bila beseda persson uporabljena največkrat, in sicer 1612-krat.
Za danes pa sem pripravil izbor najbolj nenavadnih, smešnih ali bizarnih iskalnih nizov oziroma keyword-ov, ki so jih ljudje vtipkali v kakšen iskalnik na internetu in jih je ta beseda pripeljala na moj blog. Ponekod dodajam še svoj komentar.
Peter
Od začetka marca je bilo vtipkanih 930 različnih iskalnih nizov, od katerih je bila beseda persson uporabljena največkrat, in sicer 1612-krat.
Za danes pa sem pripravil izbor najbolj nenavadnih, smešnih ali bizarnih iskalnih nizov oziroma keyword-ov, ki so jih ljudje vtipkali v kakšen iskalnik na internetu in jih je ta beseda pripeljala na moj blog. Ponekod dodajam še svoj komentar.
- protikadilski zakon - tu se je nabralo tudi precej komentarjev
- praznovanje abrahama / skeči za abrahama - ljudje iščejo morda kakšna navodila, kako se to počne
- inteligenčni test - nimam komentarja, že vedo, zakaj so prišli k meni :)
- salonarji - najbrž je kakšna ženska iskala čevlje in na njeno žalost kliknila link na moj blog
- drva - niso imeli s čim kuriti, tu vam žal ne morem pomagati
- nedolžnost - brez komentarja
- lovski dom založe - ojoj
- kri - brez komentarja
- cepilec za drva - spet je kdo kaj kupoval
- emo čupe/emo rezanje/emo oblačenje/emo otrok/emo mladina/emo stil/emo subkultura itd. - perspektivni emoti najdejo vse na mojem blogu
- tunizija hašiš - bo moj blog postal pribežališče dilerjev?
- fafanje - o moj bog, na moj blog je priletela kakšna najstnica ali pa (še slabše) najstnik, ki se prvič srečuje z omenjemim dejanjem
- sex v big brother - no comment
- 15 letna dekleta - mulci iščejo kandidatke?
- hajde mala dodji u moju sobu - hehe, ti kar pridi
- izgubiti nedolžnost/kako najstniki izgubijo nedolžnost - upam, da so našli kar so iskali
- lep zares je samski stan - res je
- 14 letnica fafa - brez komentarja
- 15 letne med sexom - kateri sprevrženci so brali moj blog?
- ali sem emo? - še ena na to temo
- dedovanje avtomobila - upam, da ni kdo koga ubil, da je prišel s tem do avta
- gay kopanje - wtf???
- gola celjanka - a jo je kdo videl na mojem blogu?
- kako do arene petrol - LOL
- kak se izdeluje čokolada - čuj ne bi vedu :)
- kupiti bmw ali audi - moj odgovor tako poznate
- mala picka - brez komentarja
- mrzla teta - mrtva ali živa?
- najbolj priden srednješolec - ga še nisem srečal
- pero ima punco - :)
- plača kemika - jaz sem pravi naslov zato
- rezanje žil z britvico - mislim, da niso nič našli
- sexal bi - ja kdo pa ne bi?
- statistični podatki o sexu - LOL
- tur na riti - LOL
- žiga turk poročen - spet ne bi vedel
- lizanje muc - LOL
Peter
Tunizija #4
أهلا صديقي /صديقتي
Nekateri ste se že naveličali, a boste morali malo potrpeti, saj sem se že na začetku odločil, da bom pripravil vsaj štiri prispevke o Tuniziji. In tale je zadnji!
Napisal bom nekaj o sprostitvi, zabavi, plaži ter hrani.
Hammamet in njegova okolica imata lepe peščene plaže, ki si jih delček za delčkom "lastijo" razni hoteli. Ponavadi imate s hotelom plačane tudi osnovne potrebščine za boj proti pekočem soncu in udobno ležanje. Če vaš hotel ni čisto ob morju (podobno kot naš, ki je bil 200-300 m oddaljen od plaže), se tja odpravite ali peš ali z avtobusom, ki zastonj vozi izpred hotela večkrat dnevno. Seveda ni nič narobe, če se usidrate na hotelsko plažo kakšnega drugega hotela. V najslabšem primeru boste morali za marelo in ležalnik nekaj doplačati. Z delavci na plaži se vedno da vse dogovoriti, sploh, če mu častite pivo ali pa stisnete 2 dinarja v roke.
Užitke na plaži si krojite sami, morje je bilo za čas našega dopusta kristalno čisto, razen zadnjega dne, ko je pihal močnejši veter in prinesel nekaj umazanije. Vročina je nepopisna, a je na srečo ni čutiti, ker vedno pihlja rahel vetrič, zato bodite pozorni, da ne dehidrirate. Nam se to ni moglo zgoditi, ker smo redno skrbeli za vnos tekočine. Za primerjavo vam povem, da je cena malega piva 1,17 €, Coca cola pa 0,70 €. Veliko Hrvatov zahaja v Tunizijo, najbrž z namenom, da spremenijo okolje in se naužijejo mivke, ki je na Hrvaškem ni bogvekoliko, ali pa da dopustujejo za nižjo ceno kot doma. Sicer pa tudi v Tuniziji najdete prodnate in kamnite plaže.
Ni vam treba hoditi daleč, da bi našli izposojo vodnih skuterjev, vožnjo na bananah ali s padalom in podobne vodne in obvodne norosti. Tudi cene le-tega niso zasoljene.
Plaža je izgledala približno takole.
Za zaščito pred soncem je treba poskrbeti ali s kremo ali pa na druge načine. Vidite dva možna načina. Kaj mi piše na hrbtu pa ne smem izdati, samo to povem, da so nam to razložile Latvijke.
Lahko se s pivom v roki uležete, uživate v razgledu ter ne počnete nič.
Katji je vseskozi bil všeč prijazen dečko z imenom Mehmet, ki nas je postregel z ležalniki, nosil pivo, govoril z nami, skratka skrbel za naše udobje... Po njenem pripovedovanju je imel idealno barvo kože ter odlično postavo.
Mi prisegamo na aktivno preživljanje počitnic.
Za lakoto in žejo je povsod poskrbljeno, tako da človek ne more ostat lačen ali žejen. Pri hrani in pijači je potrebno biti malo pozoren, da ne preživiš preostalega časa dopusta na stranišču. Izogibati se je potrebno pitja vode s pipe in pa glavna stvar za dopustovanje v Afriki, da imate s sabo 1 L žganja na teden, ki vsebuje vsaj 35 vol.% alkohola. Vsake toliko časa se je potrebno razkužiti. Včasih je dobro odkloniti sadje, ki se ne olupi in pa morebiti led, ki vam ga dajo v pijačo. Mi nismo bili nevem kako pozorni, pa tudi večjih problemov z zdravjem ni imel nihče. Tule je primer tipične tunizijske hrane, kuskus z mesom in na koncu imate še nekaj odličnih sladic iz hotela. Celotno kosilo v tipični restavraciji stane 7 €, s tem da ga en sam ne more pojesti in je tako dovolj za dve osebi.
V našem hotelu, in podobno v mnogih drugih, imajo zaposlene animatorje, ki skozi cel dan skrbijo za dobro počutje gostov. Mi smo postali z njimi (nekateri so na prvi sliki) in z direktorjem hotela (mi smo ga lahko klicali Janez, drugače Said, na drugi sliki) prijatelji že prvi dan. Animatorjev je bilo v našem primeru pet: Dido, Šušu, Amine, Mimo ter Kimo (seveda vsi moški), ki so vsak večer pripravljali razne showe, tako smo bili priča transvestitskem, komedijantskem, fakirskem večeru, kabareju, plesu s kačami in drugim zabavam, ki trajajo do polnoči.
Brez komentarja!
Na prvem posnetku sva s Petrom vadila koreografijo za na oder. Kasneje smo tam tudi zaplesali.
In še hit poletja v Tuniziji.
Nekaterim kasneje ostane še ogromno energije za žuriranje. Imate več možnosti, kako preživeti čas do jutra. Mi smo si včasih ob hotelskem bazenu naredili svojo privatno zabavo, na kateri so se nam pridružile različne (večinoma) turistke, vse od Latvije pa do Slovenije. O podrobnostih zabavanja pa raje ne bi, če koga zanima, naj mi časti kavo pa bom razložil... :)
Seveda pa lahko obiščete kakšno od ogromnih diskotek v bližnjem Yasmine Hammametu, kjer se boste naužili plesa, glasbe in napasli oči na turistkah/turistih in pa domačinkah/domačinih. Tukaj vidiš, da so mlade Tunizijke podobne našim bejbam, da le niso vse pokrite in da se znajo zabavati tudi na takšen način. Če gredo v disko same punce jim zna biti na začetku malce neprijetno, saj so vsi znani po tem, da bulijo in požirajo z očmi. Tu se mlade in pred staršim pridne Švicarke (omenjam te, ker smo se spoznali v hotelu) prelevijo v prave zapeljivke, začnejo piti, kaditi in se lizariti s skoraj vsakim mimoidočim, ki na njih ustavi pogled več kot 2 sekundi. Drug dan doma pa zopet sedijo s starši za isto mizo in igrajo idealne hčere... Pač takšno je življenje! :) Cene v diskoteki so višje, tako pride Coca cola 1,7 €, malo pivo 2 €, žgane pijače pa so še dražje. Od tu nimam nobenih slik, saj smo šli v disko brez fotoaparata ter mobitela.
To bi bil moj zadnji prispevek z letošnjega dopusta v Tuniziji. Za zaključek dodajam še sliko z imenom: Vsak ima svoj faktor.
مع السلام Tunizija se vidimo najbrž spet kmalu.
Peter
Nekateri ste se že naveličali, a boste morali malo potrpeti, saj sem se že na začetku odločil, da bom pripravil vsaj štiri prispevke o Tuniziji. In tale je zadnji!
Napisal bom nekaj o sprostitvi, zabavi, plaži ter hrani.
Hammamet in njegova okolica imata lepe peščene plaže, ki si jih delček za delčkom "lastijo" razni hoteli. Ponavadi imate s hotelom plačane tudi osnovne potrebščine za boj proti pekočem soncu in udobno ležanje. Če vaš hotel ni čisto ob morju (podobno kot naš, ki je bil 200-300 m oddaljen od plaže), se tja odpravite ali peš ali z avtobusom, ki zastonj vozi izpred hotela večkrat dnevno. Seveda ni nič narobe, če se usidrate na hotelsko plažo kakšnega drugega hotela. V najslabšem primeru boste morali za marelo in ležalnik nekaj doplačati. Z delavci na plaži se vedno da vse dogovoriti, sploh, če mu častite pivo ali pa stisnete 2 dinarja v roke.
Užitke na plaži si krojite sami, morje je bilo za čas našega dopusta kristalno čisto, razen zadnjega dne, ko je pihal močnejši veter in prinesel nekaj umazanije. Vročina je nepopisna, a je na srečo ni čutiti, ker vedno pihlja rahel vetrič, zato bodite pozorni, da ne dehidrirate. Nam se to ni moglo zgoditi, ker smo redno skrbeli za vnos tekočine. Za primerjavo vam povem, da je cena malega piva 1,17 €, Coca cola pa 0,70 €. Veliko Hrvatov zahaja v Tunizijo, najbrž z namenom, da spremenijo okolje in se naužijejo mivke, ki je na Hrvaškem ni bogvekoliko, ali pa da dopustujejo za nižjo ceno kot doma. Sicer pa tudi v Tuniziji najdete prodnate in kamnite plaže.
Ni vam treba hoditi daleč, da bi našli izposojo vodnih skuterjev, vožnjo na bananah ali s padalom in podobne vodne in obvodne norosti. Tudi cene le-tega niso zasoljene.
Plaža je izgledala približno takole.
Za zaščito pred soncem je treba poskrbeti ali s kremo ali pa na druge načine. Vidite dva možna načina. Kaj mi piše na hrbtu pa ne smem izdati, samo to povem, da so nam to razložile Latvijke.
Lahko se s pivom v roki uležete, uživate v razgledu ter ne počnete nič.
Katji je vseskozi bil všeč prijazen dečko z imenom Mehmet, ki nas je postregel z ležalniki, nosil pivo, govoril z nami, skratka skrbel za naše udobje... Po njenem pripovedovanju je imel idealno barvo kože ter odlično postavo.
Mi prisegamo na aktivno preživljanje počitnic.
Za lakoto in žejo je povsod poskrbljeno, tako da človek ne more ostat lačen ali žejen. Pri hrani in pijači je potrebno biti malo pozoren, da ne preživiš preostalega časa dopusta na stranišču. Izogibati se je potrebno pitja vode s pipe in pa glavna stvar za dopustovanje v Afriki, da imate s sabo 1 L žganja na teden, ki vsebuje vsaj 35 vol.% alkohola. Vsake toliko časa se je potrebno razkužiti. Včasih je dobro odkloniti sadje, ki se ne olupi in pa morebiti led, ki vam ga dajo v pijačo. Mi nismo bili nevem kako pozorni, pa tudi večjih problemov z zdravjem ni imel nihče. Tule je primer tipične tunizijske hrane, kuskus z mesom in na koncu imate še nekaj odličnih sladic iz hotela. Celotno kosilo v tipični restavraciji stane 7 €, s tem da ga en sam ne more pojesti in je tako dovolj za dve osebi.
V našem hotelu, in podobno v mnogih drugih, imajo zaposlene animatorje, ki skozi cel dan skrbijo za dobro počutje gostov. Mi smo postali z njimi (nekateri so na prvi sliki) in z direktorjem hotela (mi smo ga lahko klicali Janez, drugače Said, na drugi sliki) prijatelji že prvi dan. Animatorjev je bilo v našem primeru pet: Dido, Šušu, Amine, Mimo ter Kimo (seveda vsi moški), ki so vsak večer pripravljali razne showe, tako smo bili priča transvestitskem, komedijantskem, fakirskem večeru, kabareju, plesu s kačami in drugim zabavam, ki trajajo do polnoči.
Brez komentarja!
Na prvem posnetku sva s Petrom vadila koreografijo za na oder. Kasneje smo tam tudi zaplesali.
In še hit poletja v Tuniziji.
Nekaterim kasneje ostane še ogromno energije za žuriranje. Imate več možnosti, kako preživeti čas do jutra. Mi smo si včasih ob hotelskem bazenu naredili svojo privatno zabavo, na kateri so se nam pridružile različne (večinoma) turistke, vse od Latvije pa do Slovenije. O podrobnostih zabavanja pa raje ne bi, če koga zanima, naj mi časti kavo pa bom razložil... :)
Seveda pa lahko obiščete kakšno od ogromnih diskotek v bližnjem Yasmine Hammametu, kjer se boste naužili plesa, glasbe in napasli oči na turistkah/turistih in pa domačinkah/domačinih. Tukaj vidiš, da so mlade Tunizijke podobne našim bejbam, da le niso vse pokrite in da se znajo zabavati tudi na takšen način. Če gredo v disko same punce jim zna biti na začetku malce neprijetno, saj so vsi znani po tem, da bulijo in požirajo z očmi. Tu se mlade in pred staršim pridne Švicarke (omenjam te, ker smo se spoznali v hotelu) prelevijo v prave zapeljivke, začnejo piti, kaditi in se lizariti s skoraj vsakim mimoidočim, ki na njih ustavi pogled več kot 2 sekundi. Drug dan doma pa zopet sedijo s starši za isto mizo in igrajo idealne hčere... Pač takšno je življenje! :) Cene v diskoteki so višje, tako pride Coca cola 1,7 €, malo pivo 2 €, žgane pijače pa so še dražje. Od tu nimam nobenih slik, saj smo šli v disko brez fotoaparata ter mobitela.
To bi bil moj zadnji prispevek z letošnjega dopusta v Tuniziji. Za zaključek dodajam še sliko z imenom: Vsak ima svoj faktor.
مع السلام Tunizija se vidimo najbrž spet kmalu.
Peter
sreda, 22. avgust 2007
Destroyers :)
Včeraj, okrog štirih popoldne, sta dva destroyer-ja (Metod in Vid) vdrla v moj avto in se pri "uničevanju" nista pustila motiti. :)
Ujel sem jih na svoj mobilni telefon, zato (zaradi šoka) se vam že vnaprej opravičujem za neprimerno govorjenje in za malo slabšo kvaliteto posnetkov.
Kar nekaj časa je minilo, dokler ju nisem ločil od mojega avta ter ukrotil in umiril. :)
Čisto nora sta na vse motorne zadeve, od traktorjev, avtomobilov do tovornjakov. Če ima kdo kaj od naštetega odveč, naj mi podari, da dam v uničenje.
Peter
Ujel sem jih na svoj mobilni telefon, zato (zaradi šoka) se vam že vnaprej opravičujem za neprimerno govorjenje in za malo slabšo kvaliteto posnetkov.
Kar nekaj časa je minilo, dokler ju nisem ločil od mojega avta ter ukrotil in umiril. :)
Čisto nora sta na vse motorne zadeve, od traktorjev, avtomobilov do tovornjakov. Če ima kdo kaj od naštetega odveč, naj mi podari, da dam v uničenje.
Peter
sobota, 18. avgust 2007
Tunizija #3
Danes bom napisal še nekaj stvari, ki smo si jih ogledali na našem dopustovanju v Tuniziji. Seveda gre le za majhen delček vsega, kar vam ponuja ta severnoafriška arabska in muslimanska država, ki meji na Libijo ter Alžirijo.
Na severu je obvezen ogled glavnega mesta Tunis in ostankov mogočne Kartagine.
Tunis je glavno mesto, kjer se prepletajo mnogi značaji, tako arabski kot evropski. Skriti ne more francoskega vpliva in zato komunikacija poteka najenostavneje v francoščini ali arabščini, govorijo pa tudi ostale svetovne jezike. Sčasoma je mesto postalo moderno, hitrorastoča prestolnica, ki s svojo medino opozarja na preteklost, po drugi strani pa je novi del mesta zelo evropski.
Če imate en dan časa za Tunis, bo seveda premalo, a utrip mesta boste vseeno začutili. Mi smo si ogledali medino in se prebijali skozi ulice, ki spominjajo na labirint. Trgovci poleg krame ponujajo tudi tipično berbersko robo, kot so nakit, preproge ter bobni. Trgovine so včasih precej moteče, saj lahko zaradi njih spregledate arhitekturne in zgodovinskih bisere, ki jih skriva. Medina je tipični model urbane arabske civilizacije in je pod UNESCO-vo zaščito. Odkrita je bila pred trinajstimi stoletji, v njej pa med drugim najdemo lahko nekaj čudovitih mošej, mavzolej, muzej ter knjižnico. Če želite obiskati mošejo, morate priti v medino že dopoldne, saj je popoldne za turiste zaprta, ker potekajo molitve. Mi smo jo obiskali popoldne in smo bili prikrajšani za ogled.
Če se v mesto odpravljate sami brez turističnih vodnikov (podobno kot mi) je najbolje priti s taxijem, vlakom ali avtobusom. Najprej pa obiščite turistični biro, ki se nahaja v neposredni bližini obeliska z uro (Avenue Habib Bouguiba). Prijazni uslužbenci vam bodo razložili kaj se splača pogledati in kako pridete do tja. Poleg vsega pa vas bodo zasuli z raznimi prospekti ter karto mesta.
Ko boste v mestu kaj spili, je pametno zahtevati račun, da se vam ne bo zgodilo tako kot nam, da smo za podobnno naročilo v eni restavraciji plačali petkrat več kot v drugi.
Iz Tunisa smo se z vlakom (ki je tudi najcenejši prevoz do tja) odpravili v antično feničansko mesto Kartagina. Še pred tem smo obiskali Sidi Bou Said, mesto umetnikov, poetov in zaljubljencev, kjer so vse zgradbe v značilni belo-modri barvi. Od tu je odličen razgled naokoli, ustavite pa se lahko tudi na popoldanskem zelenem (metinem) čaju, zraven katerega ponavadi postrežejo nekakšne sladke kekse, ki so polnjeni s figovim nadevom. V čaju pa plavajo oreški, katerih izvora nismo mogli določiti.
Rimski ostanki Kartagine so raztreseni po veliki površini, kar priča o nekdanji mogočnosti tega mesta.
Najbolj znan Kartežan je bil Hanibal, ki sodi med najboljše in največje generale vseh časov. Žal o njem lahko beremo le iz rimskih zapisov, saj se kartežanski niso ohranili in ga tako vidimo le skozi oči največjih sovražnikov. Hanibal je že kot otrok pri darovanju bogovom prisegel, da ne bo pozabil, da je Rim njihov največji sovražnik. Rimski zapisi ga označujejo kot okrutnega človeka po drugi strani pa ga hvalijo kot odličnega vojskovodjo. Večina ljudi ga pozna po znamenitem pohodu čez Alpe, ki je še danes pojem odličnega in vrhunskega vojskovanja. Rimljane je presenetil s severa, od koder ga niti v sanjah niso pričakovali. Kako se je končalo pa lahko preberete v mnogih virih.
Tole je pa eden zadnjih posnetkov z mojimi vrhunskimi sončnimi očalami Police... Ostale so nekje tam...
Čeprav so od Kartagine danes ostale zgolj ruševine, je še vedno dih jemajoč zgodovinski objekt in turistično zelo oblegan del Tunizije.
Vidno utrujeni smo se z vlakom vrnili v Tunis odkoder smo s taksijem odpotovali nazaj v Hammamet.
Naštel sem samo nekaj krajev, ki so vredni ogleda. Če imate več časa pa morate obiskati še kaj več in nikar ne izpustite Kairouana, Soussa, Bizerte ter Nabeula.
Peter
Na severu je obvezen ogled glavnega mesta Tunis in ostankov mogočne Kartagine.
Tunis je glavno mesto, kjer se prepletajo mnogi značaji, tako arabski kot evropski. Skriti ne more francoskega vpliva in zato komunikacija poteka najenostavneje v francoščini ali arabščini, govorijo pa tudi ostale svetovne jezike. Sčasoma je mesto postalo moderno, hitrorastoča prestolnica, ki s svojo medino opozarja na preteklost, po drugi strani pa je novi del mesta zelo evropski.
Če imate en dan časa za Tunis, bo seveda premalo, a utrip mesta boste vseeno začutili. Mi smo si ogledali medino in se prebijali skozi ulice, ki spominjajo na labirint. Trgovci poleg krame ponujajo tudi tipično berbersko robo, kot so nakit, preproge ter bobni. Trgovine so včasih precej moteče, saj lahko zaradi njih spregledate arhitekturne in zgodovinskih bisere, ki jih skriva. Medina je tipični model urbane arabske civilizacije in je pod UNESCO-vo zaščito. Odkrita je bila pred trinajstimi stoletji, v njej pa med drugim najdemo lahko nekaj čudovitih mošej, mavzolej, muzej ter knjižnico. Če želite obiskati mošejo, morate priti v medino že dopoldne, saj je popoldne za turiste zaprta, ker potekajo molitve. Mi smo jo obiskali popoldne in smo bili prikrajšani za ogled.
Če se v mesto odpravljate sami brez turističnih vodnikov (podobno kot mi) je najbolje priti s taxijem, vlakom ali avtobusom. Najprej pa obiščite turistični biro, ki se nahaja v neposredni bližini obeliska z uro (Avenue Habib Bouguiba). Prijazni uslužbenci vam bodo razložili kaj se splača pogledati in kako pridete do tja. Poleg vsega pa vas bodo zasuli z raznimi prospekti ter karto mesta.
Ko boste v mestu kaj spili, je pametno zahtevati račun, da se vam ne bo zgodilo tako kot nam, da smo za podobnno naročilo v eni restavraciji plačali petkrat več kot v drugi.
Iz Tunisa smo se z vlakom (ki je tudi najcenejši prevoz do tja) odpravili v antično feničansko mesto Kartagina. Še pred tem smo obiskali Sidi Bou Said, mesto umetnikov, poetov in zaljubljencev, kjer so vse zgradbe v značilni belo-modri barvi. Od tu je odličen razgled naokoli, ustavite pa se lahko tudi na popoldanskem zelenem (metinem) čaju, zraven katerega ponavadi postrežejo nekakšne sladke kekse, ki so polnjeni s figovim nadevom. V čaju pa plavajo oreški, katerih izvora nismo mogli določiti.
Rimski ostanki Kartagine so raztreseni po veliki površini, kar priča o nekdanji mogočnosti tega mesta.
Najbolj znan Kartežan je bil Hanibal, ki sodi med najboljše in največje generale vseh časov. Žal o njem lahko beremo le iz rimskih zapisov, saj se kartežanski niso ohranili in ga tako vidimo le skozi oči največjih sovražnikov. Hanibal je že kot otrok pri darovanju bogovom prisegel, da ne bo pozabil, da je Rim njihov največji sovražnik. Rimski zapisi ga označujejo kot okrutnega človeka po drugi strani pa ga hvalijo kot odličnega vojskovodjo. Večina ljudi ga pozna po znamenitem pohodu čez Alpe, ki je še danes pojem odličnega in vrhunskega vojskovanja. Rimljane je presenetil s severa, od koder ga niti v sanjah niso pričakovali. Kako se je končalo pa lahko preberete v mnogih virih.
Tole je pa eden zadnjih posnetkov z mojimi vrhunskimi sončnimi očalami Police... Ostale so nekje tam...
Čeprav so od Kartagine danes ostale zgolj ruševine, je še vedno dih jemajoč zgodovinski objekt in turistično zelo oblegan del Tunizije.
Vidno utrujeni smo se z vlakom vrnili v Tunis odkoder smo s taksijem odpotovali nazaj v Hammamet.
Naštel sem samo nekaj krajev, ki so vredni ogleda. Če imate več časa pa morate obiskati še kaj več in nikar ne izpustite Kairouana, Soussa, Bizerte ter Nabeula.
Peter
petek, 17. avgust 2007
Transformerji
Včeraj smo si v kinu ogledali na veliko platno prenešeno zgodbo o Transformerjih, ki je do sedaj živela samo v risankah. Če neko zgodbo, oziroma scenarij, v roke dobita producent Steven Spielberg in režiser Michael Bay, je zadeva skorajda obsojena na uspeh.
Zgodba govori o boju med dvema vrstama robotov, ki se je iz vesolja prenesla na zeleni planet ali drugače rečeno na tretji kamen od sonca. Povprečno zgodbo ter boj med dobrim in zlim začinijo še odličen humor, romantični dodatki, perfektni posebni efekti, obilo boja, akcije in tehnologije, kritika politične oblasti predvsem v ZDA ter kanček skrbi za naš planet.
Poleg vsega naštetega filmu dajeta pečat še dobra igralska zasedba (tako za ženske kot moške gledalce), med katero resda ni zvezdnikov, ali pa bo morda kakšen še nastal, ter odlična glasba, med katero so zveneča imena, kot npr. Linkin park, Him, Smashing pumpkins, Goo goo Dolls in drugi.
Tudi če ponavadi niste navdušeni nad znanstveno fantastiko, vam ogled filma priporočam, najbolje v kinu, da se boste naužili posebnih efektov.
Naj živijo Transformerji!
Peter
Zgodba govori o boju med dvema vrstama robotov, ki se je iz vesolja prenesla na zeleni planet ali drugače rečeno na tretji kamen od sonca. Povprečno zgodbo ter boj med dobrim in zlim začinijo še odličen humor, romantični dodatki, perfektni posebni efekti, obilo boja, akcije in tehnologije, kritika politične oblasti predvsem v ZDA ter kanček skrbi za naš planet.
Poleg vsega naštetega filmu dajeta pečat še dobra igralska zasedba (tako za ženske kot moške gledalce), med katero resda ni zvezdnikov, ali pa bo morda kakšen še nastal, ter odlična glasba, med katero so zveneča imena, kot npr. Linkin park, Him, Smashing pumpkins, Goo goo Dolls in drugi.
Tudi če ponavadi niste navdušeni nad znanstveno fantastiko, vam ogled filma priporočam, najbolje v kinu, da se boste naužili posebnih efektov.
Naj živijo Transformerji!
Peter
ponedeljek, 13. avgust 2007
Tunizija #2
Danes vam bom povedal in pokazal nekaj sodobnih prijemov za pravilno barantanje v arabskih deželah. Teorijo odlično obvladam, medtem ko v praksi zelo škripa.
Arabci so znani trgovci, ki spoštujejo kupca in zanje je trgovanje tudi pogovor z ljudmi, izmenjava izkušenj ter način življenja.
V starih mestnih jedrih (medinah), potem v večini trgovin ter na bazarjih je barantanje obvezno. Če imaš veliko denarja in plačaš prvo ceno, te bodo vsi gledali zelo čudno. Po svoje jim bo žal, ker se s tabo niso mogli pogovarjati, po drugi strani pa bodo menili, eh ti Evropejci imajo dosti enarja, saj boš s prvo ceno nek izdelek preplačal tudi za dvajsetkrat.
Naš prvi izlet nas je vodil v Hammamet, kamor smo se z dvema (rumenima, saj drugačnih ni) taxijema peljali od hotela. Taksi je v Tuniziji zelo poceni in splača se ga uporabljati, če imate probleme s hojo ali pa če ste utrujeni. Takoj pri izstopu nas je pričakal nek gospod, ki nam je rekel, da je natakar v našem hotelu in da nas je včeraj videl. Povedal je, da je danes v medini festival in zato so cene za polovico nižje kot običajno. Tak festival se po njegovem pričevanju dogaja vsake tri mesece in takrat smo bili kar srečni, da smo ravno ujeli ta veličasten dogodek. Pripeljal nas je do neke trgovine, kjer so nas posiljevali s stvarmi in nas prepričevali, kaj vse potrebujemo. Kupili nismo nič, le jaz sem si privoščil precej drago majico, saj sem bil prepričan, da sem naredil svinjsko dober posel, če sem jo s 85 znižal na 20. Kasneje sem ugotovil, da bi jo lahko kupil za kakšnih 13, če ne celo 10. Medina v Hammametu je lepa, a trgovci so zelo vsiljivi. Nekateri te kar vlečejo v svoje trgovine ti povedo, da je cena nekega artikla 5 dinarjev, ko pa vstopiš notri pa je cena takoj 80. Razložijo ti, da je tisto prej bila "arrival price" s katero so te dobili v svoj "butik".
Ko smo se vračali nazaj nam je Peter prikazal malo nakupovalnega in barantalskega vzdušja, saj je bil med nami najuspešnejši pri tem početju. Trgovci govorijo angleško s francoskim (tudi nemškim) naglasom, skoraj pa ni trgovca, ki te ne bi vprašal od kod si in spregovoril tudi po slovensko. V bistvu je kupec zanje takoj prijatelj ( frrrriend - s poudarjenim R).
Precej večjo medino pa smo obiskali tudi v glavnem mestu Tunis, kjer smo posneli nekaj filmov (čeprav nad snemanjem niso nevem kako navdušeni), da lahko dobite občutek, kaj vse prodajajo. Na kratko: NI, DA NI!
Tule smo pa čakali taxi. Seveda nam je uspelo!
Medina v Tunisu je prijetnejša, trgovci niso tako nadležni in sprehod po njej je veliko lažji. Na sliki je vhod v medino skoti francoska vrata, na enem od izhodov pa prodajajo kruh ter ostala živila.
Trgovci so večinoma pošteni in ko stisneš roko za določeno ceno je to zanje sveta zadeva ter se je držijo. Torej drugače, če ne znaš barantat, se strinjaš, da te legalno nategnejo in ti drago prodajo neko robo. V medinah pa se je potrebno paziti žeparjev. Meni so iz nahrbtnika zginile Police sončne očale. O tem kdo ga je nosil, pa zaradi groženj, katerim sem bil izpostavljen (hehe - šala), ne bom govoril.
Aja še to, na poti na letališče zadnji dan počitnic, so nam eni pripovedovali, da so bili v medini v Hammametu dva dni kasneje, in da je čudežno, tudi takrat, tam stal en človek, ki jih je peljal do iste trgovine in razlagal o festivalu, ki se dogaja samo štirikrat letno. Pa le nismo edino mi nasedli. :)
Peter
Arabci so znani trgovci, ki spoštujejo kupca in zanje je trgovanje tudi pogovor z ljudmi, izmenjava izkušenj ter način življenja.
V starih mestnih jedrih (medinah), potem v večini trgovin ter na bazarjih je barantanje obvezno. Če imaš veliko denarja in plačaš prvo ceno, te bodo vsi gledali zelo čudno. Po svoje jim bo žal, ker se s tabo niso mogli pogovarjati, po drugi strani pa bodo menili, eh ti Evropejci imajo dosti enarja, saj boš s prvo ceno nek izdelek preplačal tudi za dvajsetkrat.
Naš prvi izlet nas je vodil v Hammamet, kamor smo se z dvema (rumenima, saj drugačnih ni) taxijema peljali od hotela. Taksi je v Tuniziji zelo poceni in splača se ga uporabljati, če imate probleme s hojo ali pa če ste utrujeni. Takoj pri izstopu nas je pričakal nek gospod, ki nam je rekel, da je natakar v našem hotelu in da nas je včeraj videl. Povedal je, da je danes v medini festival in zato so cene za polovico nižje kot običajno. Tak festival se po njegovem pričevanju dogaja vsake tri mesece in takrat smo bili kar srečni, da smo ravno ujeli ta veličasten dogodek. Pripeljal nas je do neke trgovine, kjer so nas posiljevali s stvarmi in nas prepričevali, kaj vse potrebujemo. Kupili nismo nič, le jaz sem si privoščil precej drago majico, saj sem bil prepričan, da sem naredil svinjsko dober posel, če sem jo s 85 znižal na 20. Kasneje sem ugotovil, da bi jo lahko kupil za kakšnih 13, če ne celo 10. Medina v Hammametu je lepa, a trgovci so zelo vsiljivi. Nekateri te kar vlečejo v svoje trgovine ti povedo, da je cena nekega artikla 5 dinarjev, ko pa vstopiš notri pa je cena takoj 80. Razložijo ti, da je tisto prej bila "arrival price" s katero so te dobili v svoj "butik".
Ko smo se vračali nazaj nam je Peter prikazal malo nakupovalnega in barantalskega vzdušja, saj je bil med nami najuspešnejši pri tem početju. Trgovci govorijo angleško s francoskim (tudi nemškim) naglasom, skoraj pa ni trgovca, ki te ne bi vprašal od kod si in spregovoril tudi po slovensko. V bistvu je kupec zanje takoj prijatelj ( frrrriend - s poudarjenim R).
Precej večjo medino pa smo obiskali tudi v glavnem mestu Tunis, kjer smo posneli nekaj filmov (čeprav nad snemanjem niso nevem kako navdušeni), da lahko dobite občutek, kaj vse prodajajo. Na kratko: NI, DA NI!
Tule smo pa čakali taxi. Seveda nam je uspelo!
Medina v Tunisu je prijetnejša, trgovci niso tako nadležni in sprehod po njej je veliko lažji. Na sliki je vhod v medino skoti francoska vrata, na enem od izhodov pa prodajajo kruh ter ostala živila.
Trgovci so večinoma pošteni in ko stisneš roko za določeno ceno je to zanje sveta zadeva ter se je držijo. Torej drugače, če ne znaš barantat, se strinjaš, da te legalno nategnejo in ti drago prodajo neko robo. V medinah pa se je potrebno paziti žeparjev. Meni so iz nahrbtnika zginile Police sončne očale. O tem kdo ga je nosil, pa zaradi groženj, katerim sem bil izpostavljen (hehe - šala), ne bom govoril.
Aja še to, na poti na letališče zadnji dan počitnic, so nam eni pripovedovali, da so bili v medini v Hammametu dva dni kasneje, in da je čudežno, tudi takrat, tam stal en človek, ki jih je peljal do iste trgovine in razlagal o festivalu, ki se dogaja samo štirikrat letno. Pa le nismo edino mi nasedli. :)
Peter
nedelja, 12. avgust 2007
Pohištvo preko interneta
Že nekaj časa kupujem spalnico. Veliko ljudi hvali švedsko IKEO in zato smo se včeraj, po dolgem usklajevanju in dogovarjanju, odpravili proti Grazu.
Načrt je bil prvotno tak, da se odpeljemo s kombijem, in da spalnico kar pripeljemo. Jaz seveda ne bi bil jaz, če ne bi že zgodaj zjutraj brskal po internetu, kjer sem zasledil, da je prevoz v Slovenijo od 30-50 €. Zaradi tega smo kombi odpovedali, kar se je kasneje izkazalo za dobro naložbo, saj na zalogi niso imeli vseh stvari, ki sem si jih želel. Po večurnem sestavljanju spalnice in ugotavljanju ali potrebujemo takšno polico ali morda predal ali pa kaj tretjega, sva s Katjo (moja arhitektka - hvala še enkrat!) ugotovila, da je prevoz malce dražji, kot sem jaz zjutraj, še napol zaspan, bil prebral na njihovi spletni strani. Tako mi je ostala še ena rešitev, da pohištvo v celoti naročim preko interneta in se s tem izognem dražji dostavi. Ker tega (kupovanje pohištva) še nikoli nisem počel, sem seveda malo skeptičen, poleg vsega pa smo izbrali neprimeren datum, saj se njihov katalog (za naročanje po internetu) menja ravno 11. avgusta.
Sedaj je padla moja odločitev. Jutri grem gledati v Lesnino in še malo po Celju, če ne najdem nič pametnega pa bom IKEA pohištvo naročil kar preko spleta. Treba je poskusiti! Če ima kdorkoli kakršnekoli izkušnje s tem, naj mi napiše v komentarje ali pa me obvesti.
Peter
Načrt je bil prvotno tak, da se odpeljemo s kombijem, in da spalnico kar pripeljemo. Jaz seveda ne bi bil jaz, če ne bi že zgodaj zjutraj brskal po internetu, kjer sem zasledil, da je prevoz v Slovenijo od 30-50 €. Zaradi tega smo kombi odpovedali, kar se je kasneje izkazalo za dobro naložbo, saj na zalogi niso imeli vseh stvari, ki sem si jih želel. Po večurnem sestavljanju spalnice in ugotavljanju ali potrebujemo takšno polico ali morda predal ali pa kaj tretjega, sva s Katjo (moja arhitektka - hvala še enkrat!) ugotovila, da je prevoz malce dražji, kot sem jaz zjutraj, še napol zaspan, bil prebral na njihovi spletni strani. Tako mi je ostala še ena rešitev, da pohištvo v celoti naročim preko interneta in se s tem izognem dražji dostavi. Ker tega (kupovanje pohištva) še nikoli nisem počel, sem seveda malo skeptičen, poleg vsega pa smo izbrali neprimeren datum, saj se njihov katalog (za naročanje po internetu) menja ravno 11. avgusta.
Sedaj je padla moja odločitev. Jutri grem gledati v Lesnino in še malo po Celju, če ne najdem nič pametnega pa bom IKEA pohištvo naročil kar preko spleta. Treba je poskusiti! Če ima kdorkoli kakršnekoli izkušnje s tem, naj mi napiše v komentarje ali pa me obvesti.
Peter
petek, 10. avgust 2007
Tunizija #1
As-salam alaykum (=zdravo, bog s tabo, pozdravljen)
Ahlan wa sahlan OR marHaba (=dobrodošli)
Kef Halak? (=kako si?)
Vsega lepega in prijetnega je na žalost enkrat konec. Dopust v Tuniziji je zaključen. Že drugič sem bil v tej deželi in vedno se najde kaj novega in zanimivega. Kot vidite sem preživel in sedaj se vam še poln vtisov javljam.
Zgodilo se je mnogo in kar težko bi vse spravil v en prispevek, zato sem se odločil, da bom lepo počasi in po delih doziral vtise obogatene z izbranimi slikami in filmčki, ki smo jih skupaj posneli ogromno.
Kako naj sploh začnem? Katja se je s svojim haremom (sorodniki, prijatelji...) odpravila na oddih v severnoafriško državo, ki je zadnja leta čedalje pogostejša destinacija mnogih Slovencev, tako tistih, ki si želijo samo oddiha, kot onih drugih, ki bi radi tudi kaj novega videli in doživeli. Mi smo bili nekje vmes.
Pred dobrim tednom smo se na Brniku vkrcali na letalo manjše tunizijske letalske družbe, ki nas je popeljalo do Monastira, kjer nas je pričakalo vroče vreme, brez sopare.
Od tam smo se z avtobusom odpeljali v Hammamet do hotela Le Khalife. Težko bi rekel, kaj smo pričakovali od treh zvezdic v Afriki, a začuda smo bili precej pozitivno presenečeni. Pri vseh delavcih v hotelu se čuti, da živijo za turizem, da smo pri njih dopustniki sprejeti kot ljudje in ne kot številke, kar se (je) velikokrat dogaja(lo) na nekaterih dopustniških krajih blizu Slovenije...
Menjava denarja v Tuniziji je zelo enostavna, saj je po celi državi skoraj enak tečaj brez provizije in zato turistom ni potrebno skrbeti, kje bodo menjali. Imajo zanimive, precej stare, nekatere napol razpadajoče bankovce in precej različnih kovancev. Denarna enota je Tunizijski dinar, ki se deli na tisoč milinov. Če vidite v trgovini ceno (imeti morate srečo, da imajo ceno sploh napisano) 15.300 to pomeni 15,3 dinarjev. Tule je primer treh različnih bankovcev za 10 dinarjev. Zanimivo je tudi to, da njihovega denarja ne smeš nositi iz države.
Za odličen sprejem prvi dan in celoten naš dopust smo delno krivi tudi sami, saj smo že prvi dan naredili močan vtis na natakarje in tudi na direktorja hotela, ki je postal kar naš prijatelj. Drugače si je pa v Tuniziji precej enostavno najti prijatelje, večina postane to takoj, ko odpreš denarnico, a o trgovanju in nakupih v naslednjem prispevku.
Po kratkem oddihu v sobah, smo se odpravili ob hotelski bazen in smo belo barvo miz spremenili v zeleno, saj smo jo prekrili z zelenimi steklenicami z napisom Celtia, ki je edino alkoholno pivo v Tuniziji. Ker gre za muslimansko državo, je pitje alkohola v javnosti redko, saj se domačini v večini kar držijo zapovedi. Turistom pa je dovoljeno mariskaj, čeprav veliko barov in gostiln še vedno ne toči alkoholnih pijač.
Na slikah je naš prvi stik z njihovim pivom, če želiš ti ga postrežejo tudi v bazen, seveda pa natakarji ter animatorji razumejo precej naših besed in se tudi trudijo govoriti slovensko. Povedali smo, da prihajamo iz Slovenije in DJ je takoj zavrtel Konečnikovo pesem Gostilna je moj dom. OPOMBA: Prazne steklenice na mizi NISO samo moja krivda!!
Naslednji dan smo se predajali užitkom na plaži (o tem tudi v enem od naslednjih prispevkov), zvečer pa smo obiskali Hammamet, kjer smo poskusili vodno pipo oziroma šišo. Prosili smo za lažjo mešanico, ker nismo vajeni kaditi, drugače pa lahko brez problema dobite hašiš, dasiravno je prepovedan. Mi smo izbrali navaden tobak z okusom jabolka.
Tretji dan smo se z minibusom odpravili na jahanje kamel. Polurna vožnja je bila zelo adrenalinska, saj smo se peljali nekaj časa po avtoceti, nato kar na njej zavili levo (prav ste prebrali!), prečkali dva nasprotna vozna pasova in se z minibusom zagnali v hrib po peščeni cesti ter nadaljevali med kaktusi po mivkasti cesti z veliko hitrostjo. V njem nas je sedelo 9 (poleg nas še par s Portugalske in dve bejbi iz Španije). Prišli smo do samotne v belo prebarvane hiše, ki je bila obdana s hlevi, v katerem so bili konji, kamele, osli, nekaj psov in upajmo da nobene kače.
Naložili so nas na kamele. Seveda so "nehote" prodali preveč kart in zato sta se dva izmed nas odpeljala na hrib s kočijo, Španki pa so naložili na konja. Ko smo čez tričetrt ure jahanja prispeli na hrib s povprečnim razgledom, so nam kar naenkrat na glave navezali njihova pokrivala za katera smo kasneje izvedeli, da so naprodaj, a si jih nismo privoščili. Čez približno deset minut je naš vodnik (starejši gospod, oblečen v dolge temne hlače in suknjič), ki mu ni bilo nič vroče, zamenjal ljudi na kameli in za naju s Katjo ni ostalo več prostora nikjer drugje kot na konjih. Čeprav še nihče od naju ni nikoli jahal, sva se s stahom zavihtela vsak na svojega konja, saj je mlajši vodnik zagotavljal, da sta pridna. Malo čuden občutek, a tudi to se preživi.
Kot vidite na slikah, smo v kopalkah. Zakaj? Ob prihodu na letališče smo (nevem zakaj) prestavili uro za eno uro, čeprav imamo poleti v Evropi enak čas kot tam, pozimi pa je Tunizija eno uro pred nami. Zaradi tega smo zamudili in se nismo imeli časa preobleči in smo kar takšni odšli na kamele, konje, osle in še marsikaj.
Toliko za prvo javljanje.
Ma'a salama (=nasvidenje)
Peter
Ahlan wa sahlan OR marHaba (=dobrodošli)
Kef Halak? (=kako si?)
Vsega lepega in prijetnega je na žalost enkrat konec. Dopust v Tuniziji je zaključen. Že drugič sem bil v tej deželi in vedno se najde kaj novega in zanimivega. Kot vidite sem preživel in sedaj se vam še poln vtisov javljam.
Zgodilo se je mnogo in kar težko bi vse spravil v en prispevek, zato sem se odločil, da bom lepo počasi in po delih doziral vtise obogatene z izbranimi slikami in filmčki, ki smo jih skupaj posneli ogromno.
Kako naj sploh začnem? Katja se je s svojim haremom (sorodniki, prijatelji...) odpravila na oddih v severnoafriško državo, ki je zadnja leta čedalje pogostejša destinacija mnogih Slovencev, tako tistih, ki si želijo samo oddiha, kot onih drugih, ki bi radi tudi kaj novega videli in doživeli. Mi smo bili nekje vmes.
Pred dobrim tednom smo se na Brniku vkrcali na letalo manjše tunizijske letalske družbe, ki nas je popeljalo do Monastira, kjer nas je pričakalo vroče vreme, brez sopare.
Od tam smo se z avtobusom odpeljali v Hammamet do hotela Le Khalife. Težko bi rekel, kaj smo pričakovali od treh zvezdic v Afriki, a začuda smo bili precej pozitivno presenečeni. Pri vseh delavcih v hotelu se čuti, da živijo za turizem, da smo pri njih dopustniki sprejeti kot ljudje in ne kot številke, kar se (je) velikokrat dogaja(lo) na nekaterih dopustniških krajih blizu Slovenije...
Menjava denarja v Tuniziji je zelo enostavna, saj je po celi državi skoraj enak tečaj brez provizije in zato turistom ni potrebno skrbeti, kje bodo menjali. Imajo zanimive, precej stare, nekatere napol razpadajoče bankovce in precej različnih kovancev. Denarna enota je Tunizijski dinar, ki se deli na tisoč milinov. Če vidite v trgovini ceno (imeti morate srečo, da imajo ceno sploh napisano) 15.300 to pomeni 15,3 dinarjev. Tule je primer treh različnih bankovcev za 10 dinarjev. Zanimivo je tudi to, da njihovega denarja ne smeš nositi iz države.
Za odličen sprejem prvi dan in celoten naš dopust smo delno krivi tudi sami, saj smo že prvi dan naredili močan vtis na natakarje in tudi na direktorja hotela, ki je postal kar naš prijatelj. Drugače si je pa v Tuniziji precej enostavno najti prijatelje, večina postane to takoj, ko odpreš denarnico, a o trgovanju in nakupih v naslednjem prispevku.
Po kratkem oddihu v sobah, smo se odpravili ob hotelski bazen in smo belo barvo miz spremenili v zeleno, saj smo jo prekrili z zelenimi steklenicami z napisom Celtia, ki je edino alkoholno pivo v Tuniziji. Ker gre za muslimansko državo, je pitje alkohola v javnosti redko, saj se domačini v večini kar držijo zapovedi. Turistom pa je dovoljeno mariskaj, čeprav veliko barov in gostiln še vedno ne toči alkoholnih pijač.
Na slikah je naš prvi stik z njihovim pivom, če želiš ti ga postrežejo tudi v bazen, seveda pa natakarji ter animatorji razumejo precej naših besed in se tudi trudijo govoriti slovensko. Povedali smo, da prihajamo iz Slovenije in DJ je takoj zavrtel Konečnikovo pesem Gostilna je moj dom. OPOMBA: Prazne steklenice na mizi NISO samo moja krivda!!
Naslednji dan smo se predajali užitkom na plaži (o tem tudi v enem od naslednjih prispevkov), zvečer pa smo obiskali Hammamet, kjer smo poskusili vodno pipo oziroma šišo. Prosili smo za lažjo mešanico, ker nismo vajeni kaditi, drugače pa lahko brez problema dobite hašiš, dasiravno je prepovedan. Mi smo izbrali navaden tobak z okusom jabolka.
Tretji dan smo se z minibusom odpravili na jahanje kamel. Polurna vožnja je bila zelo adrenalinska, saj smo se peljali nekaj časa po avtoceti, nato kar na njej zavili levo (prav ste prebrali!), prečkali dva nasprotna vozna pasova in se z minibusom zagnali v hrib po peščeni cesti ter nadaljevali med kaktusi po mivkasti cesti z veliko hitrostjo. V njem nas je sedelo 9 (poleg nas še par s Portugalske in dve bejbi iz Španije). Prišli smo do samotne v belo prebarvane hiše, ki je bila obdana s hlevi, v katerem so bili konji, kamele, osli, nekaj psov in upajmo da nobene kače.
Naložili so nas na kamele. Seveda so "nehote" prodali preveč kart in zato sta se dva izmed nas odpeljala na hrib s kočijo, Španki pa so naložili na konja. Ko smo čez tričetrt ure jahanja prispeli na hrib s povprečnim razgledom, so nam kar naenkrat na glave navezali njihova pokrivala za katera smo kasneje izvedeli, da so naprodaj, a si jih nismo privoščili. Čez približno deset minut je naš vodnik (starejši gospod, oblečen v dolge temne hlače in suknjič), ki mu ni bilo nič vroče, zamenjal ljudi na kameli in za naju s Katjo ni ostalo več prostora nikjer drugje kot na konjih. Čeprav še nihče od naju ni nikoli jahal, sva se s stahom zavihtela vsak na svojega konja, saj je mlajši vodnik zagotavljal, da sta pridna. Malo čuden občutek, a tudi to se preživi.
Kot vidite na slikah, smo v kopalkah. Zakaj? Ob prihodu na letališče smo (nevem zakaj) prestavili uro za eno uro, čeprav imamo poleti v Evropi enak čas kot tam, pozimi pa je Tunizija eno uro pred nami. Zaradi tega smo zamudili in se nismo imeli časa preobleči in smo kar takšni odšli na kamele, konje, osle in še marsikaj.
Toliko za prvo javljanje.
Ma'a salama (=nasvidenje)
Peter
Naročite se na:
Objave (Atom)