torek, 31. julij 2007

Ma'as-salama

Tole pišem zato, da ne bi slučajno klical na Policijo ali celo Interpol in prijavil moje izginotje. Za nekaj časa se poslavljam in selim v Tunizijo, zato bi se rad poslovil od dragih bralcev in jim sporočil, da se vidimo, ko se vrnem. Letimo z manjšo tunizijsko letalsko družbo, tako da spremljajte informacije... :)
Če bo mogoče, bom kaj napisal tudi od dol, drugače pa se bomo vsi sopotniki predajali užitkom, novim dogodivščinam in polnili baterije.

Lepo se imejte!

Peter

ponedeljek, 30. julij 2007

Nova igračka

Pred tremi dnevi sem menjal mobilni telefon. Mojega 3 leta starega Siemensa CX65 (R.I.P), ki mu čisto nič ni manjkalo, le baterija je trajala samo še slab dan, je zamenjal sodobni UMTS aparat Sony Ericsson W850i.
Trenutno še ne poznam vseh funkcij in zato vam kaj več o njem ne znam povedati. O njegovi kvaliteti in uporabnosti bom sodil čez nekaj mesecev, upam pa, da mi bo služil vsaj tako dobro kot mi je dosedanji.

Za primerjavo vam dajem sliki obeh telefonov.
Stari dobri Siemens...


...in novi (še boljši) Sony Ericsson.


Aja pa še to. Po daljšem premisleku sem se odločil ostati pri Mobitelu, kljub temu, da sem imel pred par dnevi manjši preblisk. ITAK

Peter

Najboljši sosed?

Prejle sem na internetu našel novico, ki se pojavlja v različnih medijih. Na Hrvaškem so pretepli enega izmed mojih učencev in zato sem se odločil, da bom objavil te novice.
Prva obširnejša novica je v hrvaščini, druga na 24ur in tretja na rtvslo.

Težko komentiram, zakaj, kako, čemu se je to zgodilo, vem pa, da smo tudi mi imeli en "kratek stik" z enim mladim Hrvatom pa nismo nikogar nadlegovali, motili, kaj šele ogovarjali.

Res je, da se fantje zaradi deklet večkrat zravsajo, če pa je tu še nacionalni prizvok in hrvaško-slovenski pregovorno dobri odnosi, bi se o tem dalo pisati na široko in dolgo... O tem se bom razpisal raje kdaj drugič.

Blaž, čimprej se pozdravi!

Peter

nedelja, 29. julij 2007

Patenti

V spodnjem prispevku nisem napisal, zakaj sem sploh šel v Sveti Lovrenc. Marko in Katja sta včeraj organizirala delovno akcijo v Šmarju. Sprva mi je bilo rečeno, da bo zadevica trajala kakšni dve urci in da bova z Markotom populila staro brajdo ter stebre zanjo. A zadeve so se obrnile precej drugače (ni prvič).

Že pri odhodu iz Savinjske doline smo doživeli nenavaden dogodek. Za cesti smo opazili opuljeno in počasi premikajočo se lisico, ki je nekaj vohljala za cesto. Ker smo posumili, da gre za steklino, smo o tem obvestili Sašota, ki je sporočil lovcem. Kako so ukrenili dalje nevem, vseeno pa na tem področju svetujem previdnost, saj nikoli ne veste iz katerega grma ali travnika bo na vas skočila stekla lisica.

Pot smo nadaljevali v Šmarje. Seveda smo dol peljali polno prikolico nekih lat, ki jih je bilo treba zložiti za hišo. Tu je Marko (lastnik vseh patentov je on sam, zato ne pišem v dvojini, čeprav sem vseskozi aktivno sodeloval) poguntal, kako zbiti neke vrste posodo (PATENT št. 1), v katero smo kasneje zložili tiste late in deske.

Po košnji trave okoli hiše, sva se lotila ruvanja betonstih stebrov za brajdo in tudi brajde same. Na pogled je izgledalo za 1 uro dela in čisto enostavno potem pa sva kmalu ugotovila, da bo treba it k sosedu po traktor in vitlo, s katero sva si potem olajšala delo. Seveda pa tudi tehnika ni vsemogoča in zato je Marko (spet lastnik patenta) od nekod privlekel neko platišče (PATENT št. 2), ki je bilo nekdaj uporabljeno kot stojalo za senčnik, s katerim sva potem zruvala skoraj vse zabetonirane stebre. Nato je sledilo ročno odstranjevanje teh stebrov s katerimi sva regulirala potoček v bližini (PATENT št. 3). Pijan sosed nam je vsem grozil s policijo, a se nanj nismo ozirali, saj tako ni vedel kaj govori.
Pri odstranjevanju sva uporabljala samokolnico, ki je ne morevo patentirati, lahko pa patentirava način prevažanja betonskih stebrov na njej (PATENT št. 4). Ker sva en steber nevam-kako-je-to-mogoče spustila in ga prej s traktojem nisva izruvala, sva potem uporabila še zategovalne gurtne, s katerimi se priveže tovor na prikolici, in zadnji steber spulila s pomočjo njih (PATENT št. 5).
Nato je sledilo še zasipanje lukenj, odstranjevanje kamnov in grabljenje, ki ga je opravila Katja. Čeprav sem se pri opisovanju omejil na inovacije naj omenim, da je tudi Katja vseskozi delala, od kuhanja, čiščenja okolice do nošenja lat.

Po večerji (ob 22.15) še na sladoled in domov spat.

Tako izgleda 2-3 urno delo v Šmarju. Preden rečete ja, se prepričajte, koliko časa imate na voljo, saj se lahko zavleče tudi do 10 ur. :)

Opravičujem se vsem (ki vas zanimajo patenti), ker nisem podrobneje opisoval in ker nisem objavil nobenih slik, saj bo treba inovacije najprej registrirati, zaščititi potem pa jih boste lahko videli. So pač Markotova intelektualna lastnina.

Peter

Predrta guma

Vsem, ki ste najprej pomislili, da bomo zibali (glede na moja leta bi bilo morda že zadnji čas), že v uvodu sporočam, da gre za avtomobilsko gumo.

Včeraj sem se pripeljal v Sveti Lovrenc ter izstopil iz avta. Še sedaj se sprašujem, zakaj sem ravno včeraj šel slučajno pogledati levo sprednjo gumo in v njej našel zarit vijak. Z Markotom sva ga najprej poskušala zruvat, saj sva menila, da ni tako dolg, a je začelo izza njega pihati. Potem sva bistra fanta zabila šrauf nazaj v gumo in avto odpeljala k vulkanizerju, ki je z nekimi injekcijami in lepilom gumo zatesnil, brez da bi jo bilo treba sneti. Nato je še z olfa nožem odrezan del, ki je gledal iz gume in to je bilo to. Plačal sem skoraj 7 €, a kar je traba, je pač treba.

To je bil moj prvi "gumidefekt", odkar vozim. Če bi se slučajno kdaj zgodil on drugi "gumidefekt", bi bile posledice prijetnejše, glasnejše, dražje in morda (morda zato, ker bi bil očka jaz) lepše.

Peter

petek, 27. julij 2007

Je res?

Začelo se je
kot si si zaželela,
šla sva do obzorja,
ki si mi ga pokazala,
končala sva na plaži in
plavala v toplem morju,
katerega si mi ogrela.

Zbudila si v meni nekaj,
kar še nikoli nisem čutil,
upam,
da bo trajalo večno
upam,
da končalo se bo srečno.

Ko dvomil sem vase,
si mi dala še več poguma,
kot sem ga kdajkoli imel,
rekla si mi tri besede,
ki so v meni vzbudile ekstazo.

Noč je postala dan,
slano je bilo sladko
žalost je bila veselje,
laž je postala resnica.

Še vedno slišim tvoje besede,
tvoja ljubezen je postala moja,
nikoli si ne bi mislil,
kako lahko sem srečen,
želim, da bi ta trenutek bil zame večen.

Vračam te tvoje besede
verjamem,
da jih slišiš.

Rad te imam!


Peter

sreda, 25. julij 2007

51,04 €

Danes sem plačal mobitelov račun in se precej zamislil nad svojimi navadami in razvadami. Večino sem kriv sam, del krivde pa pripisujem še vedno napol državnemu in do pred kratkim monopolistu na področju mobilne telefonije v Sloveniji.
Žal pa se ta ogromna firma še vedno obnaša, kot bi bila edina. Vse bolj rastoča konkurenca jo ni nič streznila in napočil je čas, da kakšen T-Mobile kupi naš Mobitel (<---KLIKNI) in pomeče te napol sposobne in samo za svoje žepe skrbeče vodstvene delavce odpusti in jih vrže na cesto.

V čem je problem, boste vprašali? Problem je v tem, da je 3/4 (pametnih) ljudi, ki jih imam v imeniku šlo k Simobilu in sedaj plačujem od 15-30 € višji račun. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se na Mobitelu ne zavedajo, da jih konkurenca hitreje dohiteva, kot si sami upajo priznati. Samo vprašanje časa je, kdaj bom tudi sam stopil v Simobilov center in kupil aparat ter sklenil naročnino, saj me na Mobitel ne veže čisto nič več, razen 51,04 € (ta mesec) mesečnega računa, od katerega je 31,4 € pogovorov izven njihovega omrežja.

Nič ne bo pomagalo, a napisal sem, kar mi je ležalo na duši.

Peter

torek, 24. julij 2007

- 0 +

Zvečer posedam pred hišo gledajoč v dolino,
zagledam človeka s puško na rami,
ves zelen odločno stopa gozdu naproti.
Le kaj te žene ljubi človek?
Morda smrt, izguba, bolečina, jok, trpljenje?
Zakaj meniš, da je več vredno tvoje življenje?

Odjekne strel!

Verjamem, da si dober v srcu, a dvom je večji od resnice,
veš, dragi človek, tudi živali imajo svoje pravice.


Peter

Zmrzuje?

Poglejte kaj sem ravnokar našel na straneh Agencije republike Slovenije za okolje.



Če ne najdete nič posebnega poglejte Amsterdam.

Peter

Ajde mala dođi u moju sobu...

...nadaljevanje začete pesmi Parnega valjaka v naslovu pa tako in tako poznate, če ne pa vprašajte strica Googla.

Torej minil je še en vikend v Vrsarju, v prijetni družbi, ob dobri hrani in pijači, z veliko športno-družabnimi aktivnostmi (na voljo so bili: tek, hoja, plavanje, smučanje na vodi, skakanje v vodo, mazanje izklesanih teles s faktorjem 20, ples, enka, poležavanje, raztegovanje kosti, po želji tudi sex itd.) in z obilico zabave. Rdeča nit celega vikenda pa je bilo branje, saj se vsi udeleženci globoko zavedamo, da marsikdo premalo bere ter je zaradi tega tudi slabše razgledan in se težje vključuje v družbo. Da se kaj takega ne bi zgodilo smo imeli s sabo celo knjižnico.


Pripravil sem vam samo nekaj slikic s komentarji, kajti tistih s plaže in z gliserčka, ki sta ga imela Andrej in Katja, še nimam.
Prvi večer smo šli na prvo razgledno ploščad in nato na nočno kopanje, kjer smo srečali nekaj Slovencev in enega zelo pogumnega Hrvata, ki se je iz teme na nas drl. Citiram: "Slovenci su pederi, Slovenci ste pičke, Slovenci ste čefurji." Fanta smo povabili v družbo in mu razložili, kdo je čefur, kaj je peder, kaj je pička... Nenavadno, a čez nekaj minut si je premislil in nas že hvalil... Povedal je, da je imel punco Slovenko in da študira veterino v Amsterdamu ipd. Od tu žal nimam fotk.

Drugi večer smo šli na drugo razgledno ploščad, kjer smo zopet prebrali nekaj odlomkov in opazovali nočni Vrsar.

Na sliki je del druščine, ki je na poti proti razgledni ploščadi.


Zamudili smo še en sončni zahod, ker smo doma morali dokončati z branjem zanimivega poglavja, zato sta fotografiji narejeni malo po njem.



Po poti sem z nekaj vprašanji presenetil Aleša.


Na razgledni ploščadi, ki se dviguje med mestom in morjem je čudovit razgled na vse strani in nekakšna energetsko ugodna točka za pomirjanje in prijetno debato.



Nato smo se odpravili v 2 km oddaljeno restavracijo iz katere smo že prej slišali glasbo ter malo zaplesali.



Tule še ples v gibajoči sliki.


Posledice intenzivnega plesa so bile vidne na poti nazaj domov.


Razvil se je tudi nov ljubezenski trikotnik, o katerem lahko beremo v mnogih romanih.


Aleš je staknil nek trdovraten prehlad. Manja: "Aleš, pihni!"


Kot sem že zgoraj napisal, slik s čolna in dnevnih še nimam, zato je tole zaenkrat dovolj.
Skratka, bil je fajn vikend!

Peter

četrtek, 19. julij 2007

Kratek oddih

Če me v naslednjih dneh potrebujete, se oglasite v Istro.
Gremo mal žurat pa športat, oziroma bolje rečemo knjige brat...

Peter

Megla

Nastala si nekje daleč
na obzorju umirajočega sonca,
dvignila si se v višine.
Rasla si, se bohotila.

Gledal sem te čez obzorje,
potiho sem te želel čutiti,
a sem se vseeno bal.
Nisi vprašala, samo prišla si.

Dotaknila si se mojega obraza,
prepojila mojo kožo,
želel sem, da bi ostala večno.
Bil sem hvaležen, da si moja.

Dihal sem in užival,
ničesar nisem storil,
odšla si nekam daleč ter izginila.
Medtem se je ponovno rodilo sonce.


Peter

sreda, 18. julij 2007

Jeza #3

Jezen sem nase!!!

Žal mi je za tiste, ki ne razumejo, da sem takšen kot sem, a se še vedno trudijo z mano. Tudi sam bi rad spremenil kakšno svojo lastnost, a ne znam.

Peter

torek, 17. julij 2007

Pivo in cvetje

Pa je spet minil še en festival pira in rouž, ki se vsako leto odvija v Laškem. Letos sem se ga po enoletnem premoru zopet udeležil. Ugotovil sem, da je vsako leto isto, da je glavni motiv ljudi, ki pridejo tja, zabavati se in tudi kaj malega (govorim za manjšino) popiti.

V petek ste nas lahko opazili na relaciji Trubarjeva avenija-nefiltriran pir-Glavni trg, v soboto pa ni bilo nič drugače. Vsake toliko časa se je treba malo pozabavati in popiti kakšno pivo, da ne človek ne izgubi grenkega okusa laške žlahtne kapljice.

V petek smo v Laško prišli z avtomobili ter se lepo zmenili, kdo pije in kdo vozi. Zgodilo se je pa to, da so nas ženske pustile na cedilu, saj so obljubo, da bodo vozile, dale s figami v žepu. Tako nam ni ostalo nič drugega, da smo nekako "prenočili" tam...

V soboto sva usodo z Anjo vzela v svoje roke ter s svojimi avti pripeljala do Celja ter držala obljubo (o nepitju) in varno odpeljala 8 ljudi tudi domov. Tako se dela...

Z vlakom smo se vračali nekaj po tretji uri zjutraj, ravno v času, ko se je zgodila tragična nesreča, ko je vlak zbil mladega fanta, ki se je bogve zakaj znašel na železniških tirih.

Ob takem dogodku pa se človek vpraša, kje so bili ljudje, ki so bili z njim? Nekako dvomim, da je v Laško prišel sam. Mladina dela tu veliko napako. Če se že nažerejo skupaj, naj potem nekako poskrbijo, da bodo prišli varno in skupaj tudi domov.

Aja, da ne pozabim. Kritiziram prireditelje, ki so na Glavni trg povabili pevko Žano, ki je odpela dve rundi skoraj popolnoma enakih pesmi. Ne morete si privoščiti tega, da vam postavna mladenka sprazne prizorišče, saj je svoje tri pesmi zapela skoraj v vseh glasbenih verzijah. Če jo že vabite, ji namenite pol ure in basta. Naj pojejo in igrajo tisti, ki obvladajo ta posel in imajo v tem že nekaj kilometrine, ostali pa naj bodo gostje z enim ali dvema komadoma.

Vidimo se spet prihodnje leto.

Peter

Seme

Že nekaj dni se vam nisem oglasil, saj sem bil precej zaseden. Konec prejšnjega tedna sem šel na zanimivo enodnevno popotovanje po Sloveniji, po kateri sva z Markotom prevažala spermo domačih živali (shranjena v tekočem dušiku, kot vidite na sliki).


Iz Štajerske preko Gorenjske nato na Dolenjsko in nazaj domov.
V bistvu je bilo vse skupaj precej zanimivo, sploh če veš, da s tem pripomoreš k razmnoževanju. Sicer ne vem v kakšni meri živali uživajo v tem, a pustimo podrobnosti. Glavno, da se piše o seksu.

Izpostavil bom nekaj zanimivih detajlov. Nekje na Dolenjskem sva se peljala mimo velikega "kampa" v katerem prebivajo cigani. Če na hitro pogledaš jim prav nič ne menjka, vsaka postojanka je imela parkiran avto, glede na oblačila, ki so visela okrog, imajo kaj obleči, torej vsi drugačni vsi enakopravni. Nekateri izmed nas si vsako leto privoščijo kampiranje na morju in na splošno gledano se v bivanjskem smislu ne razlikujejo dosti od njih. Oni kampirajo celo leto, mi pa v tem uživamo vsake toliko časa...

Malo kasneje je sledil šok za moj avto. Pripeljeva do neke kmetije, kjer nama gospod kaže naj zapeljeva nazaj v senco, da nama ne bo vroče in ko odprem vrata sem po smradu ugotovil, da sva parkirala v hlevu. Dva metra od avta so ležale črno-bele krave in prežvekovale ter gledale rdeče čudo z dvema človekoma.


Sledila je vožnja po Dolenjski proti jugu in na cesti dohitiva voz na katerem sedi precej "zagorela" gospa, gospod pa priganja majhnega konja ali osla naprej po cesti. Upočasnila sva vožjo, da bi posnel fotografijo, a se za to nisem odločil, saj nama je gospa mahala ter se brezzobo smejala. Kar naenkrat se mi je zasmilila in tako ste ostali prikrajšani za fotografijo. Izgledalo pa je kot bi se vozila nekje sredi Romunije. Ja, tudi to je Dolenjska.

Da se nisva izgubila pa je poskrbela prijetna (včasih tudi tečna) gospa, ki se je drla iz zvočnikov na navigaciji.


Potem sva se preko Laškega, kjer sva se ustavila na nefiltriranem pivu ter pleskavici, vračala domov. Vsa prizorišča so intenzivno pripravljali za kasnejši žur. O tem pa morebiti v prihodnjem prispevku.

Peter

četrtek, 12. julij 2007

Socialni kapitalizem

Danes sem bil priča že oguljenemu prerekanju med starejšo in mlajšo generacijo. Vse se je vrtelo okoli enega vprašanja: Ali se je v socializmu bolje živelo kot sedaj?

Starejši so nizali svoje argumente, mlajši pa svoje. Seveda si nisem mogel vsega zapomniti, zato bom napisal samo nekaj poudarkov.

Starejši so trdili:
- da so včasih lažje prišli do stanovanja,
- da so včasih bolj nenapeto živeli,
- da je bilo včasih manj kriminala in drog,
- da so imeli včasih vsi službo,
- da so imeli mladi boljšo perspektivo,
- da so danes nekateri svinjsko bogati, ker goljufajo in kradejo...

Mlajši so vračali:
- da lahko danes svobodno govoriš in se svobodno giblješ,
- da je tudi včasih marsikdo zelo dobro živel, le da vedeti niso smeli zato,
- da lahko tudi danes s pridnostjo dosežeš dosti in je bolj fer kot včasih,
- da so včasih zaposlovali preveč ljudi in se tako na dolgi rok zadolževali,
- da je komunizem pobil toliko ljudi kot fašizem in nacizem skupaj,
- da današnji voditelji niso večni, in če se ne bodo izkazali, bodo pogoreli na volitvah,
- da je danes veliko večji standard, včasih so vozili fičke, danes ima vsak avto, pet vrst salam doma, mobitel ipd.
- da če bi bili jugoslovanski voditelji podobni avstrijskim ali švedskim, bi bila Jugoslavija lahko ena najbolj razvitih držav,
- da so največ pokradli stari komunisti v tranzicijskem času (nekaj let po osamosvojitvi)...

Seveda je bilo argumentov za in proti še mnogo na obeh straneh. Jaz sem v pogovor nisem veliko vključeval, čeprav imam o tem tudi svoje mnenje, ki pa je v tem primeru bližje mlajšim kot starejšim.

Peter

sreda, 11. julij 2007

Ti

Bila si sonce,
zdaj je tema.

Bila si vetrič,
zdaj je burja.

Bila si nasmeh,
zdaj so solze.

Bila si glasba,
zdaj je tišina.

Bila si sladkor,
zdaj je vse grenko.



Peter

torek, 10. julij 2007

Tretji zadetek

Zadnje čase pa dogaja, bi se reklo...
Včeraj je bil drugi, danes pa že tretji.

persson 2007-07-10 13:25:35 Žalec 3310
Domen Puncer 2007-03-03 19:51:29 Mozirje 3330
Razdalja = 18 km, časovna razlika = 128 dni

Še nekaj najnovejše statistike:
Včlanjen: 2007-01-06
Žalec, Slovenija (3310)
Zadnji vpisani bankovec : 2007-07-10 13:25:35
Število zanimivih zadetkov : 3
Število vpisanih bankovcev : 318

Mednarodna lestvica : 7 382
Državna lestvica : 162
Krajevna lestvica : 2

Vrednost vpisanih bankovcev : 5 350 €
Povprečna vrednost vpisanih bankovcev : 16.82 €

Porazdelitev vrednosti bankovcev
5 € 78 390 €
10 € 80 800 €
20 € 148 2960 €
50 € 4 200 €
100 € 6 600 €
200 € 2 400 €

Torej, še enkrat, če se vam da, se nam pridružite na EuroBillTracker -ju (EBT).

Peter

ponedeljek, 9. julij 2007

Drugi zadetek

Na prvega sem čakal 129 dni, na drugega pa "samo" 44 dni. :)

persson 2007-07-09 12:26:04 Žalec 3310
PJSLO 2007-05-25 22:44:55 Ptuj 2250
Razdalja = 57 km, časovna razlika = 44 dni

Torej, če se vam da, se nam pridružite na EuroBillTracker -ju (EBT).

Še nekaj moje statistike:

Včlanjen: 2007-01-06
Žalec, Slovenija (3310)
Zadnji vpisani bankovec : 2007-07-09 12:26:04
Število zanimivih zadetkov : 2
Število vpisanih bankovcev : 310

Mednarodna lestvica : 7 493
Državna lestvica : 165
Krajevna lestvica : 2

Vrednost vpisanih bankovcev : 4 610 €
Povprečna vrednost vpisanih bankovcev : 14.87 €

Porazdelitev vrednosti bankovcev
5 € 78 390 €
10 € 78 780 €
20 € 147 2 940 €
50 € 4 200 €
100 € 3 300 €

Peter

nedelja, 8. julij 2007

Inteligenčni test za Štajerce

To je inteligenčni test - verzija za Štajerce. Primerna je tudi za eksterno preverjanje znanja.

NAVODILO ZA REŠEVANJE: Povečajte sliko in odgovorite!



Peter

Lačne otroške oči

Prejle sem bil v trgovini na nujnem nedeljskem nakupu. Očitno je takšen nujen nakup imelo ogromno ljudi, saj je bila trgovina polna, pred blagajnami pa kar precejšnje vrste.
Za mano v vrsti je stala mamica in imela sinčka v tako imenovanem nakupovalnem avtomobilu (dobra domislica trgovcev, ni kaj) in mali se je seveda zabaval. Konflikt med mamo in otrokom pa je nastal takrat, ko je zapeljala blizu nakupovalnih polic in mali je vse kar je dosegel vrgel ali na tla ali pa bi vse kar imel. Mamica mu je vedno znova dopovedovala, da ima te sladkarije in one igrače že doma, in da seveda ne rabi novih. Mali je s svojimi kretnjami zanikal mamino dopovedovanje in takšen kreg je trajal dobre 15 minut, dokler nista prišla na vrsto pri blagajni.
Večkrat lahko podobne primere zasledimo v trgovinah in izgovori staršev so vedno enaki. Otroci bi vse kar imeli in pozabijo, da imajo doma že 10 podobnih ali celo enakih reči. Tudi mi smo bili najbrž podobni, sprašujem pa se, kako se izogniti takim konfliktom (če jim sploh lahko tako rečemo)? Ali otroka ne vzamemo zraven v trgovino ali mu nekako dopovemo, da tega ne potrebuje ali mu preprosto kupimo, če imamo seveda dovolj denarja ali pa celo kaj četrtega. Kdo bi vedel?

Peter

sobota, 7. julij 2007

Prvi dan

Včeraj sem bil prvi dan doma. Začel se je dolgo pričakovani dopust, ki bo zame (zaenkrat) trajal samo dober teden. Razmišljal sem, kako naj izkoristim ta teden? Idej je bilo veliko, a sem se na koncu odločil, da ne bom počel nič. Bomo videli, kako se bo izteklo.

Peter

torek, 3. julij 2007

EUtube

Pred nekaj urami sem prejel e-mail iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, s katerim smo letos maja skupaj izpeljali projekt "9. maj". Ker obvestilo ni zasebne narave, ga v želji po čim večjem obisku strani delim z vami.

Pozdravljeni,

kljub solskim pocitnicam vam posiljam povezavo do novega informacijskega vira EUTube, kjer lahko najdete sveze in interaktivne informacije v zvezi z Evropsko unijo. Vabim vas, da spletno stran preizkusite ter jo priporocate dalje:

http://www.youtube.com/EUtube

Vljudno vabljeni tudi, da spletno stran sooblikujete in uporabljate ter dodate povezavo nanjo z vase morebitne spletne strani.

Prav tako vas vabimo, da nam sporocite vase mnenje o primernosti tovrstnega komuniciranja Evropske unije z javnostjo.

Lep pozdrav,

Mojca Erjavec
Task Manager/ Vodja projektov
European Commission / Evropska komisija
Representation in Slovenia / Predstavnistvo v Sloveniji


Peter

nedelja, 1. julij 2007

Miran A.

Ravnokar se je končala dirka formule ena za veliko nagrado Francije. Tokrat sem se odločil, da ne bom pisal o tekmovalcih ali o avtomobilih pač pa o našem enkratnem in neponovljivem Miranu, ki nas že kar nekaj let razveseljuje ali žalosti (kakor koga) s svojimi bistrimi komentarji, s svojo ališčico, ki je polna vzklikov (uuuuuuuuuuuuu, uuuuuuuuuulala, iiiiiiiiiiii in danes najnovejši aaaaaaaaaaaaa) ter zgrešenih imen, tako da je včasih skoraj bolje dati glasnost na nič in izveš prej vse spremembe, razporeditve, odstope, kot tisti, ki ga vseskozi poslušajo.

Mogoče je ravno v tem čar, da se je na televiziji obdržal toliko časa in mogoče ravno zaradi njega veliko ljudi gleda formulo ena. Kaj pa vem? Jaz osebno imam zelo deljeno mnenje, včasih mi je prav simpatičen, a zadnje čase mi gre pa precejkrat zelo na živce. Če ga primerjam s hrvaškim, avstrijskim ali nemškimi komentatorji, se mi zdi vsekakor unikaten ter zanimiv, a velikokrat tudi precej slabši kot njegovi kolegi.

Danes mi je šlo na živce predvsem to, da ni bil tiho (kot je na HRT) med tiskovno konferenco in s svojim prevajanjem gledalca moti, da bi sam poslušal in razumel. Tako pa on prevede vse napol, ti pa tudi ne moreš slišati izvirnika v celoti.
Poleg tega me moti njegovo prevečkrat rumeno govoričenje, kdaj si je neka šesta ljubica od trinajstega inženirja neke ekipe, nalakirala nohte in kdaj je dobila zadnjič mestruacijo, ravno takrat pa nek tekmovalec (danes Coulthard) svoji ekipi nekaj razlaga in potem Miran reče, da žal ni slišal, seveda pa z njim tudi mi nismo nič slišali.
Žal mene ne zanima (petkrat na dirko, enkrat je dovolj), kdaj bo šel kateri inženir srat in ali si bo obrisal rit z dvoslojnim ali trislojnim papirjem, ker jaz gledam formulo ena. Če bom želel to izvedeti, si bom pa kupil Lady. In za konec še en ocvirk. Po Kimijevi zmagi so zavrteli finsko himno in za njo še italijansko. Tik ob začetku italijanske pa g. Ališič reče: "Sedaj bodo najbrž zavrteli italijansko himno". Ne me jebat, jaz sem bil pa ziher, da bo Slovenska, saj naj bi naši kupili rdeče... :)

In za konec še en nasvet za gospoda Ališiča. Ko kdo odstopi ali pa se zaleti, raje dvakrat vdihnite ter izdihnite in nato povejte, kdo je. Pa svoje rumene komentarje zmanjšajte za 30% ter za ravno toliko povečajte komentiranje tehnike, razvoja in avtomobilov. In vsi bomo zadovoljni.

Peter