Trgatev

Že pred časom me je moj menedžer Marko povabil na trgatev k Cirilu, ki naj bi prvotno bila v soboto, 4. 10. 2008, na Tinskem, a so jo zaradi slabega vremena (HVALABOGU) prestavili na nedeljo, kajti v soboto sem imel v Celju obvezni seminar z naslovom Akcijsko raziskovanje. Brez strahu, ne bom postal detektiv, a o tem kdaj drugič.

Nedeljo bom opisal zopet na kratko, vsem pa se opravičujem, kajti doma sem pozabil fotoaparat in zato vam prispevka ne morem začiniti s slikami. Morda je celo bolje tako. :)

Ob 10-ih sta me doma pobrala Katja in Marko. Sledila je vožnja do Šmarja pri Jelšah, kjer smo iz postelje vrgli Cirila ter del njegove družine, ki so zaspali na svojo trgatev. :) Se zgodi, sploh če prideš domov šele ob 6-ih zjutraj.

Potem je sledilo malo čakanja in nato smo se odpeljali po grozdje, ki so ga letos še celo malo dokupili. Potem smo se odpeljali po Aleša, ki nam je obljubil nekaj kratkega za začetek, a dobili smo kratke majice, ki smo si jih oblekli, da bi nas lahko v vinogradu našli celo iz letala.

Sledila je vožnja do Tinskega, kjer smo imeli meeting point v edini gostilni. Zvrnili smo dva koncentrirana rdeča sokeca velikosti 0,5 dl in se odpeljali v gorco. Parkirali smo na sredi travnika, kajti dokazati je bilo treba, da 4-motion zmore tudi to. Večina trgačev (po savinjsko) oziroma bralcev (po šmarsko) je že bila na delu. Pred odhodov v vinograd je bilo potrebno spiti še welcome drink, da so kasneje škarjice bolje rezale.
Katja je ostala v kuhinji, kjer je okrepila že dve brhki kuharici Tadejo in Marino. Marko, Aleš in jaz pa smo se odpravili skoraj navpično navzdol do trte. Ciril je ostal neznano kje (beri pomagal v kleti). Mama, ki je že trgala, nas je pozvala, naj se razdelimo v duete in seveda je Aleš izbral Markota, kajti zavedal se je, da bo mene zelo težko dohiteval. Mene pa so dodelili izkušeni Brigiti, ki je že tradicionalno prisotna na tej trgatvi. Vedel sem, da bom švical, a ni mi bilo hudo, naučil sem se mnogo in imel sem se fajn.

Hitro smo pobrali belo grozdje, brentači so od odhoda do prihoda izgledali bolj "utrujeni", kajti v kleti so morali pomagati prazniti stare zaloge.
Potem je sledilo kosilo. Njamiii, čeprav so bili obrazi vseh kuharic nekam dolgi, saj jim je vsake nekaj minut pregorela varovalka in film, ki se je odvijal v štedilniku, se je zaradi tega večkrat strgal (bero obstal). Hrana je bila kljub temu odlična.
Sledilo je prisilno praznjenje starih zalog in nato odhod na trganje rdečega grozdja. Noge marsikoga so bile že utrujene in "obložene" z dodatnimi utežmi, ki s(m)o si jih nekateri nadeli v kleti, pred njo ali pa kje drugje.

Končno smo otrgali vso grozdje. Na koncu mi je stara mama pokazala kako se mora dat z zadnjim odtrganim grozdom, trti piti. Odrežeš tri konce trte, vzameš tri grozdne jagode in na vsako špico natakneš eno izmed njih. Na koncu zmoliš še očenaš in trta bo pripravljena na spanje čez zimo.

Potem smo odšli pojesti šem drug obrok. Aleš ni dočakal "pohanja", a se je lahko zadovoljil z več vrstami pečenega mesa, ki so ga kuharice, kljub prej omenjenim težavam, odlično spekle. Za konec je bila še gibanica. Spet je bilo vse njamiii. Potem smo ob mizi še nekaj časa obsedeli ter nadaljevali s praznjenjem zalog, kajti treba je narediti prostor za novega.

Pozno popoldne smo se odpeljali domov, vmes smo se zopet ustavili na Tinskem, kjer smo tokrat popili kavo. Kasneje smo odložili Aleša in se odpeljali v Savinjsko.

Bilo je super.

Toliko na kratko. :)

Peter