Slovenija 0 - 1 Nizozemska

Že vnaprej se opravičujem tistim, ki sovražite nogomet, saj kar nekaj zadnjih prispevkov govori ravno o njem.
Obljubil sem poročilo z nogometne tekme med našo izbrano vrsto in Nizozemsko. Odvijala se je 28. 3. 2007 v Celju.

Pa kar začnimo.
Nizozemci so prišli v Slovenijo ranjeni po remiju z Romuni. Že popoldne se je Celje polnilo z navijači, tako zelenimi kot oranžnimi.
Ob 19-ih sva se z Blažem odpravila na tekmo. Ko sva po obvoznici pripeljala do vojašnice v Celju, sva na drugi strani ceste videla polno policijskih avtomobilov in nato za njimi so prišli iz podhoda gostujoči navijači. Najprej sva mislila, da imajo cestni delavci ali smetarji kakšen zbor ali celo protest, takoj zatem pa sva seveda ugotovila, da so to le v oranžno oblečeni Nizozemci. :)
Parkirala sva pri v Planetu in se odpravila peš do Arene Petrol. Začelo je rahlo deževati in rekel sem si: "Madona, vedno ko grem jaz na kakšno tekmo dežuje." Hvalabogu je kmalu prenehalo in pred stadionom (če mu lahko sploh že tako rečemo, saj še nima vseh tribun) se je nabrala že velika množica gledalcev. Med njimi so se prosto sprehajali miroljubni in prijazni Nizozemci in po malem kramljali s slovenskimi navijači. Bili so raznih starosti in marsikdo (tudi midva) sva si za pogum in za boljšo pripravo privoščila kozarec laškega.
Dobro uro pred začetkom pa sva se odpravila k vhodu.
Na sliki vidite pogled na areno od zunaj.


Na stopnicah sva srečala Alena, enega izmed perspektivnih celjskih nogometašev, ki je napovedal rezultat. Žal Alen...


Potem sva se odpravila na tribuno, kjer sem pred začetkom posnel nekaj fotografij. Vidite lahko še skoraj prazne tribune, gol, ki zgleda precej majhen, in še del nasprotne pokrite tribune.




Dobre pol ure pred pričetkom so prišli na ogrevanje najprej naši nogometaši in malo kasneje še gosti. Še vedno precej prazne tribune so malo zaživele. Nizozemci so do zadnjega (kot je velikokrat v navadi) skrivali svojo postavo, to kaže, da so se kar malo bali Slovencev. Šele sedaj je bilo jasno, da bo zaigral tudi znameniti vratar van der Sar (ki je pred dnevi oziroma urami bil še na "smrt poškodovan") in da bo prva enajsterica precej drugačna kot so pred tekmo napovedovali nogometni veleumi.




Igralci so se po ogrevanju pobrali nazaj v slačilnice in nato nekaj minut pred začetkom skupaj prišli na igrišče. Vmes sem izkoristil sem priložnost in še Blaža povprašal, kaj napoveduje. Tule sem posnel del združenih navijačev Slovenije, saj tribune še vedno niso bile polne.




Sledila je naša himna in za njo velik ognjemet. Menda je prvič, da smo ga lahko občudovali pred tekmo naše reprezentance. Celje je pač vedno prvo...


Ob 20.45 se je začelo. V bistvu vam o tekmi ne morem napisati nič novega, lahko samo povzamem dogajanje, kar pa si boste seveda lahko prebrali kjerkoli drugje.
Moje mnenje je, da so naši dali precej od sebe in večino tekmo kar solidno igrali. Škoda, da niso zadeli mreže, ampak to je fuzbal in seveda Nizozemci so pač Nizozemci in tudi, če igrajo slabo, so spoštovanja vredni. Pred tekmo sem pol v šali napovedal, da bo padel gol v 87. minuti in kot vidite se glede časa nisem veliko zmotil. Zmotil sem se pa glede reprezentance.
V prvem polčasu smo videli, zakaj Robben in Babel (na sliki v boju z Jokičem) prejemata takšne plače. Preigravala sta kot za šalo in naši nogometaši so imeli precej problemov, da so ju lahko (če so ju) ustavili. Tudi naši so si pripravili priložnost, ampak smo videli kam je letela...


V drugem polčasu je bil na začetku šok, kajti gosti so stisnili naše in (po moje) se lahko zahvalimo našemu najboljšemu igralcu Handanoviču, da ni padel kakšen gol.
Po nekaj menjavah je igra naših zopet zaživela in škoda, da niso izkoristili kakšne priložnosti ali polpriložnosti.
V 86. minuti pa je gostujoča osmica, igralec Barcelone Giovanni van Bronckhorst, streljal iz približno 25-ih metrov, oplazil enega naših in Handanovič je bil tu brez moči. Pred zadetkom je bil tudi pokrit s strani naših igralcev, zato žoge (ki pa je poleg vsega še spremenila smer) ni dobro videl.

Še nekaj besed o navijačih. Navijanje je bilo dobro (lahko bi bilo precej boljše), če bi naši zabili gol bi pa tribune seveda ponorele. Pri Slovencih pogrešam vsestransko navijanje, neglede na igro.

Dodajam še nekaj slik in dva filma.
Van der Sar na vseh treh slikah, strel naših, preigravanje ter igra na sredini.





Tik pod nami so se ogrevali igralci. Na sliki je Seedorf, ki ima stegno za dve moji. :) Eden izmed navijačev se je zadrl: "Seedorf, a boš banano?" :)


Posnetka prikazujeta igro in izvajanje kota.



Po tekmi so se stepli pripadniki združenih navijačev Slovenije, bolj natančno Viole in Green Dragonsi. Ja, tudi to je nogomet...

To bi bil moj prispevek o tekmi. Zeblo me je, a mi ni žal in junija grem na tekmo proti Romuniji. Vzdušje, kurja koža, nogomet in podobne stvari me zopet vlečejo na tekmo.

Poskušal sem pridobiti še nekaj komentarjev nogometnih zanesenjakov. Zaenkrat imam dva.

1. Naši so igrali zelo solidno, glede na to kar so pokazali do sedaj. Bili so skoraj enakovredni nasprotniki, vendar niso znali izkoristiti nekaterih priložnosti, ki so si jih priigrali. Po moje bi si zaslužili vsaj neodločen rezultat, vendar so Nizozemci z nekoliko sreče zatresli mrežo. Vseeno pa ena boljših tekem naše reprezetance v zadnjih letih. (L. M.)

2. Naši so odigrali eno izmed boljših tekem v zadnjih letih. Borbenost in želja sta bila na visokem nivoju. Dejstvo je, da so Nizozemci že pred tekmo veljali za favorite, a tega naziva niso potrdili. Pričakoval sem začetno ofenzivo Nizozemcev, kar so dejansko tudi poskušali, a so se naši v obrambi zelo dobro postavili. Tudi vezna linija je delovala kompaktno in dejansko so Nizozemci le stežka prihajali do našega kazenskega prostora. Nizozemci so imeli veliko večjo posest žoge, a to je za njih tako in tako značilno, saj igrajo izredno lepo »pass« igro, ki je čudovita za oko. Ampak, vseeno menim, da so se naši zelo dobro postavljali in delovali homogeno. Nizozemci so imeli več izrazitejših priložnosti, to je treba priznati. Ampak, vseeno menim, da bi si naši točko zaslužili. Pohvaliti velja prav vse, ki so igrali za slovensko reprezentanco. Škoda, da je Lavrič dvakrat nekoliko nerodno reagiral, ko sta se mu ponudili izredno lepi priložnosti, a takšen je pač nogomet. Sreča ni vedno na tvoji strani. Tudi navijanje je bilo na neprimerno višji ravni kot na prejšnjih tekmah v Celju! Dejansko je bil napredek v igri zelo opazen, če primerjamo igro, ki jo je reprezentanca prikazovala po Oblakovim vodstvom. Mislim ,da se je Kek dobro lotil zadeve. Skratka; na koncu ostaja grenak priokus, sam nam je do remija zmanjkalo dobrih 5 minut. A ne smemo jokati, veliko bo še tekem in še veliko priložnosti za dokazovanje! (G. Š.)

Peter

Pričakovanje

Ne boste verjeli. Že zdajle imam kurjo kožo ter se tresem pa sem še doma... Kaj bo šele tam?

Itak veste kam odhajam.
Če ste slučajno pozabili je tule osvežitev spomina.

Peter

Močna pekoča bolečina

V naslovu ne iščite globjih pomenov. Opisuje le dejstvo s katerim se soočam danes že cel dan, če sem natančnejši od poldneva dalje.
Spominjam se študijskih let, med katerimi sem imel večkrat na pomlad in na jesen podobne občutke in bolečine, saj so pomladno-jesenski dnevi kot nalašč za odpiranje želodčnih ran. Upam, da tako daleč še nisem, čeprav glede na današnje bolečine, kdovekako oddaljene niso. Torej dejstvo: precej močno me boli na področju abdomna oziroma po domače: v okolici želodca.

Pogovarjal sem se s z nekaterimi sodelavci, ki mi pravijo, da se preveč sekiram, da živim stresno, da se ne znam sprostiti, da sem precejšnji "živec" ipd. Pa kaj, a naj se vpišem k jogi, a naj grem na masažo, a naj sexam petkrat dnevno, a naj grem tečt v naravo ali kaj? Je pač tak čas, da imam veliko dela in skrbi ter po glavi mi vseskozi rojijo misli, ki me opominjajo, da česa ne bom pozabil.

Stres je del življenja in seveda smo se ga navadili že do te mere, da nanj niti nismo več pozorni, čeprav ga kdaj-pa-kdaj "čutimo" v takšni ali drugačni obliki.

Ubral bom čisto svoj način zmanjševanja te bolečine. Ulegel se bom, pil veliko navadne vode in pojedel kakšno lahko hrano. Do nadaljnega bom omejil pitje kave na minimum. Izogibal se bom sladkih in gaziranih pijač ter sladkarij. To zadnje bo najtežje, a se bom potrudil.

Psihologi pravijo, da ničta stopnja stresa pomeni smrt. Torej bodimo veseli, da nam nagaja. :)

Peter

Viktorji

Gledal sem podelitev Viktorjev 2006. Bilo je super!
Izpostavil bi dva dobitnika:
Jonas Ž., ki ga je prejel za posebne dosežke in tudi njemu, ali pa predvsem njemu, se lahko zahvalimo, da je blogovska kultura prerasla meje marsikaterega tradicionalnega medija ter da, kot kaže, rasti še ni in še dolgo ne bo konec.
Drugi pa je Jože Hudeček, ki je prejel Viktorja za življensko delo. Njega in predvsem njegove kulturne komentarje sem rad poslušal že kot mulc. S svojo lepo slovensko besedo je znal prikovati širok spekter ljudi pred televizijski ekran in jih tam tudi zadržati.
BRAVO OBEMA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Pa še enega moram omeniti, voditelj Jurij Zrnec. Izrazil se bom po Srečkotovo: KAPO DOL! CAR SI!!!!

Če niste gledali, je jutri (v nedeljo) ponovitev ob 16.00. Ne bo vam žal.

Peter

Dedovanje

Pred eno uro sem imel kosilo z očetom ter sestro in debata je nanesla na dedovanje. Rekli boste, kakšna čudna familija, če se ob kosilo meni o tem.
Kako smo sploh prišli na to? Mene je med kosilom prijel krč v nogi in kar precej je bolelo. Nekaj časa sem stiskal zobe potem pa sem zavpil: "Pa menda ja tud jaz ne bom imel krčnih žil kot ima pol žlahte."

Potem se je razvila debata o tem kakšne dobre in kakšne slabe lastnosti ter bolezni so imeli naši predniki. Glede na to, da sta stari mami bili Savinjčanki, en stari ata Notranjc, drugi pa Šmarčan smo skupaj ugotovili, da sem jaz podedoval lastnosti večinoma s Šmarske in Notranjske veje.

Sem trmast, načelen, včasih precej tečen, včasih družaben, včasih popolnoma nedružaben, imam občasne probleme s srčkom, rad se smejim, imam rad poštene in fer odnose, imam probleme s krčnimi žilami, redkokdaj opravljam, življenje jemljem kot avanturo, sem odkrit in neposreden zaradi česar imam večkrat probleme z okolico ter zelo sem navezan na bližnje oziroma prijatelje ter veliko dam na mnenje prijateljev in znancev, na mnenja nepoznanih ljudi pa ne itd. (več bolje, da ne napišem)

To naj bi bile po oceni mojih "sojedcev" bistvene lastnosti, ki sem jih podedoval po teh dveh vejah prednikov. Beseda je nanesla tudi na alkohol: nekateri predniki so imeli precej problemov s tem.
Ugotovili smo, da sm tu precejšnja črna ovca, saj ne pijem redno in ne tako pogosto kot omenjeni predniki, ampak včasih pa je le treba, da se ve iz katere žlahte izhajaš.

Peter

Emo

Vse večkrat slišim besedo EMO. Mladina se med samo nekako skoraj psuje, da je en ali drug emo. Slišal sem že veliko definicij, a jih tule ne bom ponavljal.

Želel bi slišati čimveč razlag, kaj si predstavljate pod besedo emo?

A sem jaz emo? Kako vem, če sem? Kako jih prepoznamo? A so nevarni? Je modno biti emo? Kako lahko postanem emo?

Bralci bloga napišite mi prosim, kaj si predstavljate pod to besedo.

Peter

Slovenija - Nizozemska

Danes sem kupil karte za kvalifikacijsko nogometno tekmo med Slovenijo in Nizozemsko, ki bo v sredo, 28. 3. 2007, v Areni Petrol v Celju. Z Blažem sva se odločila iti na tekmo.
Verjamem, da bo tekma prava poslastica, zato karte kar precej hitro kopnijo.
Torej tisti, ki boste gledali televizijski prenos ali pa boste v živo spremljali tekmo, da ne boste presenečeni, če boste zagledali mene v elementu (beri zgoraj brez z zastavo, med vpitjem na sodnike in zažiganjem raznih pirotehničnih sredstev in metanjem na zeleno površino)... :) :=)

Si upa kdo napovedati rezultat?

Peter

Big Brother in Lidl

Mogoče se boste vprašali, zakaj sem dal to dvoje skupaj v naslov tega prispevka?

Zgodba je taka: skoraj ne mine več pijača, čvek, kava, pogovor ali kakšno drugačno druženje brez ene ali kar obeh omenjenih tem.
Poskusil bom razložiti še malo podrobneje.
Big Brother (v nadaljevanju BB): V Ljubljanski "posebni studio" so zaprli 12 ljudi, ki so bili izbrani med več kot 2000 prostovoljci, ki so se pripravljeni maksimalno 3 mesece dobesedno razkazovati celi Sloveniji in izpolnjevati ukaze BB-ja. Nevem kaj mora človeku manjkati, da se na to prijavi, mogoče ga privlači mamljiva denarna nagrada. Druga zgodba pa je izbor. Med toliko kandidati je namen izbrati čimbolj različne osebke, da bomo mi gledalci bolj ali manj z užitkom gledali dogajanje znotraj te komune, če jo lahko tako imenujem. Še vedno sem kritičen do tovrstnih showov in trdim, da so nori tisti, ki so se prijavili, mi pa smo tako ujetniki sodobne zabave in pač gledamo, če imamo čas. Pa ne samo gledamo, tudi ob kavah in na pijačah se menimo o tem in se norčujemo, sočustvujemo ali pa se zgražamo nad igralci. Najbrž pa vsi že težko čakamo prvi seks ali pa kakšen eksces, do katerega bo seveda prej ali slej prišlo v tem za igralce psihično napornem tekmovanju. Toliko danes o BB-ju.

Sedaj pa k drugi, velikokrat omenjeni, temi. To je Lidl (v nadaljevanju L). Zopet smo se na kavi in med pogovori zgražali, kajti slišali smo govorice, da lahko gredo prodajalci samo enkrat na 8 ur na stranišče in da morajo biti ženske med tistimi dnevi "označene" s trakovi, kot v kakšnem taborišču. Kako bomo kaj pogledali, če bo imela neka gospodična rdeč trak in nam bo stregla s sveže spečenimi dišečimi rogljički, ki jih med drugim reklamira celo velikan našega nogometa Zlatko Zahovič. Sogovorniki smo se zadnjič strinjali in upali, da so te zahteve L-ja samo stvar govoric in da se najbrž v neki civilizirani sodobni družbi, za kakršno se seveda imamo, kaj takega ne more zgoditi.

V glavnem "svašta"!!!!


Peter

Odrezan od sveta

Hellow evribadi... :)) Še sem živ!!!

Zelo na hitro o tem kaj se je dogajalo zadnje dva dni.
V ponedeljek je seveda začelo snežiti in ta pomadanski sneg je ohromil celo Slovenijo. Pri nas je že okoli 7ih zvečer pričelo prekinjati električni tok in ob 8ih zvečer ga je dokončno zmanjkalo. Nič tragičnega sem rekel takrat, saj sem mislil, da bo trajalo kake pol urce in vse bo spet po starem. Obrnilo pa se je malo drugače, zato sem ob 20.30 šel spat.

Spal sem do 5ih zjutraj in odšel skidat sneg pred garažo, da sem se kasneje lahko odpeljal v službo. Elektrike še vedno ni bilo.
V službi sem bil do 17.30 in nato po prihodu domov ugotovil, da še vedno ni elektrike. Zopet smo prižgali sveče, malo pomenkovali, se kregali kdo bo imel katero baterijo, jedli, gledali skozi okno ter opazovali hladilnik in zamrzovalnik, ki sta že vztrajno in počasi puščala vodo. Ker kaj pametnega ob svečah seveda ne moreš početi sem zopet šel spat ob 20.30.

Danes zjutraj (sreda) se je zgodba ponovila, zopet kratko tuširanje z napol mrzlo vodo in odhod v službo. Elektriko smo dobili šele danes ob 12ih.
Človek se na sveče kar nekako navadi, seveda pa malo težje na pomanjkanje tistih reči, ki so ti ponavadi samoumevne. Če izostane takšna banalna stvar kot je elektrika, šele vidiš, kako hudičevo si odvisen od nje.

Kritika leti seveda na Elektro Celje, ki je odpravljal napako celih 40 ur. Po moje so za podrte telegrafnice in visokonapetostne daljnovode krivi tudi oni, ker PREMALO ali nič ne vzdržujejo tovrstno infrastrukturo. Zanima me, če se bodo vsaj opravičili, kajti ne pričakujem, da bodo poravnali stroške izpada in pokvarjenih stvari v zamrzovalniku ali hladilniku.

Sedaj veste, zakaj sem bil nedosegljiv na mobitelu (nisem ga imel kje napolniti), zakaj nisem pisal na blog (razen nekaj malega v službi) in zakaj sem bil tako svež in naspan (saj sem dve noči spal kot angelček celo noč, kajti kaj drugega nisem imel možnosti početi).

In za konec še komentar, ki ga kopiram iz prejšnjega prispevka. Avtor je moj bratranec:

marko said...

No me je persson prosil, da vam sporočim, da jim je sneg podrl daljnovode in je že 24 ur brez elektrike doma. Zato se seveda ne more nič oglasit na blog, pravtako je nedosegljiv po mobilcu, ker ga ne more napolnit.
Seveda je pa najhujši problem, da tud škrinja ne dela in bo šel cel prašič v k...in zato kernjemu ni vseen za prašiča se trudi da bi ga čimveč pojedel, baje da bo celo ponoč bedel in se mastil, da zmanjša škodo. tak da jutr mu ne zamert če bo mel kako kilo al pa deset več. aja pa še pomembno obvestilo tud tušira se težko:)


No to je to jutr pa mislim, da bo že sam kej več napisal. takle mamo če žvimo bogu za ... je pa lepo!!!!!

Torek, 20 marec 2007 21:50



Naj živi civilizacija in naj živi elektrika!

Peter

Jožefova zima

Danes ima god sv. Jožef. Včasih so rekli, če nam zima ni postregla s svojo ostrino takrat, ko bi mogla, se nam to vrne za Jožefa. Letos imajo prav.
Ljudje so potrebovali stoletja, da so iz dolgoletnih izkušenj skovali stare vremenske pregovore: Matija led razbija, če ga ni ga pa nardi. Na Urško lep, čez tri dni sneg. Kakor na Medarda, tako bo 40 dni.
Pregovorov je na desetine. Pa vendar smo zadnja desetletja ljudje namerno uničevali naravo in en dokaz, da smo jo precej uničili je tudi ta, da stari vremenski pregovori ne držijo več oziroma zelo redko držijo. Sodobni vremenoslovci se z najmodernejšimi napravami trudijo napovedati vreme in se mnogokrat uštejejo. Tokrat se niso!
Če pogledam skozi okno ne morem verjeti, da je bilo še pred kratkim zunaj 20 stopinj, sedaj pa je že 20 cm snega. Noro, kam bomo prišli, če bo šlo to spremenljivo vremensko dogajanje tako hitro dalje? Nevem no...

Jutri zjutraj imam seveda službo. Če bo celo noč snežilo, bo do jutra že pol metra snega. Ker sem doma daleč od civilizacije ter javnih prevoznih sredstev, in ker imam športni avto s širokimi gumami, nevem kako bom sploh prišel v službo...
Torej, če me jutri ne bo ali če zamudim, boste vedeli, zakaj me ni.

Peter

Mama always says:

Life is like a box of chocolates, you never know what you gonna get. (Forrest Gump)

Glede na zadnje dogodke, se s tem popolnoma strinjam.

Peter

Moj bratranec je heroj

Ravnokar sem imel kosilo. Medtem ko sem užival ob regratovi solati (njami), me je poklical bratranec Marko in mi povedal, kaj se je njemu in njegovi Katji ravnokar zgodilo.

Bila sta v Žalcu. Pred trgovino je stala starejša, malo onemogla, gospa, mimo katere je pritekel en od žalskih "zadetkov" in ji ukradel torbico. Katja je to takoj opazila in Marko je z avtom odpeljal za njim. Zacvilile so gume in čez nekaj trenutkov sta zapeljala pred roparja in mu zaprla pot. Vprašala sta ga: A je torbica tvoja? Ropar je odgovoril, da ni. Potem sta rekla: No, zato jo pa vrni.
Dobila sta torbico in jo vrnila šokirani in prestrašeni gospe, ki se seveda ni mogla zahvaliti.

Nauk zgodbe? Bodite pošteni in pomagajte soljudem v stiski. Vesel sem, da poznam dva heroja!

Peter

VN Avstralije

Pa je za nami. Zmagovalec je znan in vsi ostalu tudi. Velikih pretresov žal ni bilo.

Na zmagovalnem odru sta dve znani imeni in pa Hamilton, ki je tudi zame veliko presenečenje. Upam, da bo čedalje bolje vozil, saj mi je danes postal prav simpatičen.
Avstralska dirka je vedno postregla z nenavadnimi razporedi in ponavadi ni bila dober pokazatelj razmer v celotni sezoni, čeprav neke smernice so že vidne: Ferrari in McLaren imata super avto, BMW pa tudi ne zaostaja dosti. Ostali bodo morali še precej pljuniti v roke, da zmanjšajo zaostanek. Pri Hondi menda vedo kaj jim manjka in bodo popravili napake, saj je nedopustno, da je Super Aguri z njihovo lansko šasijo, hitrejši. Tudi pri Toyoti in Renaultu bodo še izboljšali paketa in se približali vrhu.
Res je, da za to cestno dirkališče ni potrebno imeti nevem kako dobre aerodinamike in to se bo mogoče pokazalo že v Maleziji.

Za nekaj več adrenalina je poskrbel Coulthard, ki je poletel preko Wurza. To je bilo pa tudi vse, kar me je poleg začetka držalo pokonci ob tako zgodnji uri.
Več sreče prihodnjič!

Peter

Formula 1

Pa smo jo dočakali. Še malo več kot 10 ur nas loči od začetka prve dirke za VN Avstralije. Že prosti treningi in kvalifikacije so postregli s presenečenji.
Po kvalifikacijskem treningu na prvih dveh mestih vsaj glede imen dirkačev (Räikkönen, Alonso) ni večjih pretresov. V ozadju pa se dogaja marsikaj.
Zame osebno je letos Massa eden izmed resnejših kandidatov za naslov. Čeprav vozi za rdeče, mu privoščim. Škoda, da je nazadoval zaradi okvare menjalnika.
Še večje presenečenje kot na vrhu pa se skriva na 10. in 11. mestu. To sta Super Aguri Hondi, ki sta se izredno dobro odrezali že na prostih treningih, da se bosta njuna dirkača uvrstila tako visoko pa ne bi niti pod razno upal stavit. Prehiteli so celo lastnega opremljevalca motorjev.
Zaenkrat o ostalih ne bi zgubljal besed. Raje bom uporabil že velikorat uporabljen stavek največjih strategov tega športa: Treba je počakati do konca dirke.
Moje srce pa še vedno bije za BMW in seveda tudi HONDO. Privoščim pa še marsikomu drugemu, saj vemo, sa se vsi zelo trudijo. Med njimi je tudi Toyota.
Pa še ena pikra: Honda je najbrž preveč časa porabila za barvanje in mikrotisk svojega dirkalnika, kot pa za aerodinamiko...
Še opozorilo: Ne pozabite, jutri ob 4.00.
BRUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUM!!!

Peter

Stara klapa

Prišel sem z večerje. Dobila se je stara klapa: Helena, Anja, Metod in jaz. Težko smo se sicer dogovorili, zaradi teh in onih obveznosti vsakega posameznika, vendar ko se dobimo je vedno fajn. In takšen je bil tudi tale večer.
Stari prijatelji (seveda tudi novi) mi pomenijo veliko in vesel sem, da sem lahko del vas.
Še kdaj, upam da kmalu.
Sedaj pa spat, saj je jutri nov dan.

Peter

Vedno razmišljaj pozitivno!

Evo primer:

One day, I looked up in the sky.
A bird came by and shit into my eye.
I didn't laugh. I didn't cry.
I was just happy, that cows can't fly.

Peter

As v rokavu

Ravnokar sem prišel iz kina, kjer sem si ogledal film As v rokavu (v originalu Smokin' Aces). Film je po napornem dnevu, polnem predavanj in šopanju možganov s pravilniki, sklepi, zakoni, odredbami ipd. zelo pasal.

Z originalne strani filma sem snel par slikic za pokušino.























































Ogled filma priporočam vsem, ki imate radi akcije, preobrate, odbite morilce, dobro glasbo, odlično igralsko zasedbo in črni humor. Ne trudite se razumeti vse zgodbe že takoj na začetku, saj vam ne bo uspelo. Prepustite se toku filma in preprosto uživajte. Film ni primeren za nežnejše duše, ki ne prenesejo kletvic in špricanja krvi. Nikar ne peljite punce na romantičen večer, nikar ne peljite otrok s sabo v kino.
V filmu nastopa kar nekaj zvezdnikov Ben Affleck, Andy Garcia, Ray Liotta, Alicia Keys (poslastica za moški spol), Jason Bateman, Joseph Ruskin, Alex Rocco, Wayne Newton itd.
Osebam nežnejšega spola sporočam, da se filma ne splača ogledati samo zaradi Bena Afflecka, kajti... (ne bom vam izdal zakaj). Ljubitelje metala in hard rocka pa bodo navdušili trije nemški morilci...

Peter

Poročilo iz Bruslja

Že zadnjič sem obljubil, da bom opisal dvoinpoldnevni obisk Evropske komisije (EK) v Bruslju.
Šlo je za informativni obisk enaindvajsetih gimnazijskih profesorjev iz cele Slovenije. Našo šolo in nasploh Celjsko regijo sva zastopala midva z Anjo.
Obisk bom opisal karseda kronološko ter malo opremil s slikami in komentarji.

Ponedeljek, 5. 3. 2007
Popoldne sva se z Anjo odpravila iz Celja na letališče Brnik, kjer smo vsi imeli let ob 18.30 uri. Na letališču je sledil podroben pregled, saj so varnostne zahteve v EU že nekaj mesecev precej poostrene. Jaz sem moral sneti pas, medtem ko so se skoraj vse ženske morale tudi sezuti. Najbrž so bolj sumljive :) Leteli smo z 48-sedežnim Canadair CRJ 200 LR. Let je bil precej nemiren, ampak preživeli smo in ob 20.20 smo pristali na letališču v Bruslju.
Tam nas je pričakal šofer in Lara, ki je bila iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Sledila je nastanitev v hotelu Euroflats, ki je v neposredni bližini EK. Potem smo si nekateri malo ogledali okolico ter končali v bližnjem pubu in poskusili belgijsko pivo. Zanimivo je, da je ob 22.35 prišel natakar in rekel, da streže zadnjo rundo, ob 22.55 pa nas je dobesedno z besedami treba bo it, pospremil iz lokala. V Belgiji je to normalno, saj morajo gostinci plačati visoke kazni, če inšpektorji dobijo goste po zapiralnem času še v lokalu.

Torek, 6. 3. 2007
Zbudil sem se ob 7.30 in se odpravil na zajtrk. Belgijci so pravi gurmani. Za zajtrk jedo karkoli, od rib, različnih vrst sirov, mlečnih izdelkov, kosmičev, klobasic, mesnih kroglic, namazov ipd. Zraven pijejo kavo in vse možne vrste sokov, tudi paradižnikovega. JAK!
Po razkošnem zajtrku smo odšli v eno izmed stavb EU (CCAB - Conference Centre Albert Borschette), kjer se sestajajo tudi različni predstavniki EU. Ob 9.00 nas je pozdravila organizatorka našega obiska Hanna Klimek (mimogrede, je Poljakinja zaposlena v EK) in nam predstavila natrpan program. Ne bom vas utrujal s podrobnostmi predavanj, naštel bom le naslove: HOW THE EUROPEAN UNION WORKS? - THE EUROPEAN INSTITUTIONS AND DECISION MAKING, 2007 - YEAR OD EQUAL OPPORTUNITIES FOR ALL, THE MULTILINGUALISM POLICY IN THE EU. Predavanja so bila zelo zanimiva. Potekala so v angleščini. Kdor je želel je bil deležen simultanega prevoda, saj so nam priskrbeli tri prevajalce SLO-ANG in seveda obratno. Predavali so različni predstavniki EU in EK ter raznih Direktoratov za to in ono. Zelo so bili veseli vsakega vprašanja in so poskušali tudi odgovoriti. Lepo je, ko se kot državljan Slovenije počutiš enakovredega vsem ostalim v EU. Pa še to, postopek pred vstopom v katerokoli evropsko inštitucijo je enak kot na letališču...
Vmes smo imeli kosilo (paradižnikova juha, losos na ta in on način, ostale ribe ali meso, sladice, sadje).
Med drugim smo si ogledali tudi Evropski parlament, ki je v neposredni bližini, po katerem nas je vodil Slovenec Rok Koželj. Odgovoril nam je tudi na vsa vprašanja, tako o plačah, delovanju, življenju v Bruslju ipd.
Delo smo zaključili ob 17.00. Nekateri smo se odpravili v mesto s podzemno železnico in si ogledali center ter popili kavico ali dve ter kakšno belgijsko pivo.
Vseskozi je deževalo. Bil sem že tretjič v Bruslju in še nikoli nisem naletel na bogve kako dobro vreme. Vedno je malo oblačno in rosi ali zelo rahlo dežuje. Ker je močnejše deževje redko, si nekateri prebivalci niti ne kupijo dežnika. Tudi jaz ga nisem imel s sabo. Nakupili smo nekaj čokoladic, kakšen spominek in se odpravili nazaj v hotel.

Sreda, 7. 3. 2007
Zopet podobno kot včeraj. S predavanji smo začeli ob 9.15. Zopet naštevam samo naslove: THE WORK OF THE DIRECTORATE - GENERAL FOR EDUCATION AND CULTURE, THE YOUTH IN ACTION PROGRAMME, THE COMENIUS PROGRAMME, VISIT TO THE CENTRAL LIBRARY OF THE EUROPEAN COMMISSION. Zopet zanimivo in marsikaj mi je sedaj bolj jasno ter razumljivo. Sledilo je kosilo v eni od inštitucij EU ter prosto popoldne.
Ne boste verjeli malo čez poldne je pričelo sijati sonce. Najbrž zato, ker sem imel danes s sabo dežnik. Spet smo se odpravili v center s podzemno in si ogledali še širši center ter uživali v sončnem Bruslju.

Mogoče vas zanima kaj o Bruslju, če ne, pa preskočite tale odstavek. Bruselj je nastal in se razvil kot srednjeveško trgovsko mesto, kar lahko vidimo tudi po ohranjenih čudovitih trgih in palačah iz tistega časa. Bruselj je veliko, živahno in komercialno usmerjeno mesto. Značilno nehomogenost in pečat mu dajeta poleg vsega tudi lega, saj je nekje na meji med severno Flandrijo in južno Valonijo ter seveda ogromno število tujcev, ki delajo v evropskih inštitucijah. Samo v EK je zaposlenih več kot 30.000 ljudi. Rivalstvo med tistimi, ki govorijo flamsko ter onimi, ki govorijo francosko je nenehno. Kot vemo Evropa nima prestolnice, vendar je Bruselj nekakšen evropski Washington. Še nekaj številk: Bruselj je milijonsko mesto in 80% Bruseljčanov govori francosko, 20% pa flamsko. Četrtina bruseljskih prebivalcev pa so tujci, ki v večini govorijo angleško. Bruselj ima okoli 1800 restavracij. V lokalih postrežejo veliko vrst piv ter ostalih specialitet. 13,8% površine mesta so parki in vrtovi. Slabo pa imajo urejene nekatere komunalne storitve, medtem ko je javni prevoz (tramvaj, vlak, podzemna, taxi in avtobusi) zelo hiter, učinkovit ter brez zamud. Ogromno ljudi (veliko več kot pri nas) hodi peš ali se vozi s kolesom. O Bruslju bi lahko še in še pisal, ampak raje ga obiščite in sami raziščite njegove čare, lepote ter slabosti.

Zvečer ob 18.30 smo se odpravili nazaj na letališče in ob 20.50 smo z Adriinim Boeingom 737-500 odleteli nazaj v Ljubljano. Potem smo se poslovili ter si obljubili, da se še srečamo. Sledil je obvezen horseburger v Ljubljani in nato sva se z Anjo odpeljala domov na Štajersko.

Sedaj vam bom nalepil šem nekaj slik in jih opremil s kratkimi komentarji.

Naslov.


Naš hotel, ki je v neposredni bližini EK.


Glavna stavba Evropske komisije.





Dvorana, kjer smo imeli predavanja. Tu se srečujejo tudi visoki predstavniki EU.


Predsednik in predstavnica Slovenije pozirata v med pavzo. :)


Del mojih zapiskov. Ja, bil sem na službenem potovanju.


Jaz v Evropskem parlamentu.


Ja prav vidite. Slovenščina je eden od 23 uradnih jezikov EU.


Slika iz predverja EP. Umetniško delo opozarja na nujno povezanost in sodelovanje med narodi. Če samo en kovinski del premaknemo ali odvzamemo zaniha in lahko ogrozi ostale.


Prva slika predstavlja Kraljevo gledališče. Drugi dve pa sta z Grand' Place: Mestna hiša in Bruseljski muzej. Tu je bil center trgovanja kar je še danes razvidno iz uličnih imen (Mesarska ulica, Zeliščni trg,Ulica tržnice s siri...).




Bruseljske čipke.


Belgijski vaflji in čokolada. NJAAAAAAMIII!!! Švicarji trdijo, da izdelujejo najboljšo čokolado na svetu, Belgijci pa temu oporekajo. Pravijo, da jo Švicarji samo bolje tržijo, njihova pa je boljša.




Seveda sem poskusil tudi originalnega.


Manneken Pis po slovensko pomeni fantek, ki lula. Je mestna maskota in je med najbolj zabavnimi simboli Bruslja. Je bronasti kipec, visok skoraj 60 cm. Ima na stotine oblek in včasih je oblečen v kakšno izmed njih. Mi smo našli nagega.


V okolici EK se vedno kaj dogaja. Pripravljali so vse za četrtkov sestanek predsednikov vlad EU.


Anja, Suzana in Tomaž na podzemni.


Milena, Tomaž, Suzana, Boštjan, Anja in jaz pred Manneken Pisom. (z leve proti desni)


Boštjan, Suzana, Tomaž, Anja, Milena in Lara pred EK. (z leve proti desni)


Slovo od Bruslja. Moj boarding pass.



Službeni obisk Bruslja je bil zanimiv in poučen. Pokazal nam je nove možnosti... Zato mladi, če boste pridni imate odprtih mnogo vrat...
Čeprav me Bruselj ne privlači nevem kako, vem da bom tja še šel. Tako ali drugače.
In še na koncu: Hvala vsem kolegicam in kolegom ter Lari za dobro družbo, vsem predavateljem za poučna predavanja ter nenazadnje EK za povabilo.

Peter

Bowling

Včeraj sem se s skupino dvanajstih ljudi odpravil v Planet Tuš Celje na bowling.
Zame je bilo prvič in pričakoval sem katastrofo. Ampak glej ga hudiča, kar nekako mi je na progi 11 uspelo podirati keglje in konkurirati ostalim, ki so že večkrat bowlali. Rojen športnik bi se lahko reklo... :):):)
Po prvih desetih rundah sem vodil, po drugih desetih sem bil na drugem mestu, tretje runde pa raje ne bi več omenjal.:) Začetniška sreča pač.
Spomnem se izjave dijakinje, s katero smo se srečali. Rekel sem, da grem prvič in odgovorila je: prvič je najbolje. Zdaj vem, da bom še šel bowlat in upam, da se je motila... :)

Ne smem pozabiti precejšnjega števila bivših in sedanjih dijakinj in dijakov, ki so imeli after maturanc party in so se fajn zabavali. Lepo jih je bilo videti, srečati in se pozdraviti z njimi. Upam, da so odvrgli negativno energijo in da je za šolsko mučenje v prihodnjem tednu ostala samo pozitivna. Koristila vam bo!

Peter

Je res?

Od kolegice sem ravnokar prejel tale e-mail z naslovom "Je res?". Kopiral bom kar nespremenjenega.
Citiram:

MNENJE NEKEGA MOŠKEGA

V zadnjih časih je postalo moderno, da se ženske razvajajo. Da si vzamejo
čas zase, kot rečejo. Obiskujejo kozmetičarke, frizerke, pijejo martinije
in v trgovinah z oblekami grupno zapravljajo ogromno denarja. Potem se jim
zdi blazno fino, ko se s kar je mogoče velikimi vrečami z napisi Chanel,
Esprit ipd. napotijo čez celo mesto ali - kar je med ljubljanskimi
babnicami še bolj in - prek City Parka.

To ne bi bilo moteče, če te iste dame podobnih užitkov ne bi odrekale
moškim. Tipo se doma zavali v kavč, odpre pivo in hoče v miru pogledat
dirko formule ena, ženska pa podivja, da je to neumnost, ugasni, ne
prenašam Ališiča (le kdo pa ga). Podobno je, če fant kupi kakšno novo
neumnost v smislu zabavne elektronike, doma jih pa sliši, kaj mu je treba
kupovat te bedarije. Bog ne daj, da bi v gatah ležal na kavču, ker je to
ogabno in neolikano, med tem ko si sme ženska s smrdečim lakom barvat
nohte kar sredi dnevne sobe.

V časih feminizacije čez vse meje dobrega okusa so torej moške sprostilne navade okarakterizirane kot poneumljajoče ali ogabne nebodijihtreba, razvajanje sodobnih 24 ur dnevno zaposlenih žensk pa je nekaj nujnega, saj jih samo to ohranja pri življenju. Moški pravzaprav ne potrebujemo veliko; na sekretu mir, sicer pa družbo dobrih prijateljev in kozarec piva. Dama nas ima najbrž res za neumne, če za čisto preveč denarja kupimo nov mp3 player, toda, ko ga čez tri mesece potrebuje sama, je vsa sladka in prijazna.

S čim vse pa nategnejo sodobno žensko? Seznam bi bil predolg, začnemo pa lahko s kozmetiko. Sestra si je zadnjič že pred deseto zjutraj drugič navlažila roke in to kar sredi kavarne. Sicer ima menda suho kožo. Vse kreme še zdaleč niso enako dobre za vsako žensko, oz. vsaki ustreza določen tip žavbe, ki ga je mogoče najti samo s stalnim preizkušanjem, kar vključuje nakup kreme, dvodnevno uporabo in v končni fazi ugotovitev, da se pojavljajo mozolji. Sledi na ponoven neuspeh obsojen poizkus z naslednjo kremo. Zanimivo pri vsem tem je, da osebno ne potrebujem ničesar, pa imam kar solidno gladko kožo. Po kolesarjenju v mrazu sem se sicer občasno namazal po obrazu, a sem se tega vedno sramoval. Naslednja zanimivost je obstoj žensk, ki tovrstnih krem ne uporabljajo, njihova koža pa ni nič grša.

Višek kozmetične nategunske industrije so wellness centri (kako nobel se sliši, kajne) s ponudbo čokoladnih kopeli, masaž s toplimi kamni in nege telesa z grozdjem in grozdnimi produkti. Mimogrede jo ožamejo za 50 evrov in več. Dober približek wellness centrov je kar domača kopel z raznimi smrdečimi svečami, paličicami, kopelnimi solmi, romantično glasbo in celim protokolom umivanja las, pilinga, manikure, pedikure in maziljenja različnih delov telesa...

Povprečen moški ima nenormalne težave, če hoče zvečer ven. Kajpada, že njegova družba prijateljev je neprimerna - "ne dovolim, da se družiš s temi idioti, ko prideš domov, si drugačen". Domov da se bo vrnil pijan, pa še druge ženske se bodo obešale po njem. Ko pa gre fina dama ven s svojimi prijateljicami, je vse v redu, ona pač potrebuje čas zase. Napedena se v nulo, da kar kliče po pozornosti (potem se ji zdi neznansko zabavno zapeljevat natakarja), njene praviloma ledig zafrustrirane prijateljice pa jo celo noč prepričujejo, da naj pusti tistega kretena.

Ženska gleda Seks v mestu in najhuje je, da se z junakinjami serije tudi identificira. Pri tem jih mora tip pustit pri miru, ker je to itak "edina nadaljevanka, ki jo gledajo", kar je laž, saj spremljajo še skoraj vse ostale nadaljevanke. Ko hoče on gledat fuzbal, pa ves čas teži, se stiska in misli, da je neznansko smešno, če mu nepričakovano zamenja program.

Za vse razvade pravimo, da so škodljive, npr. prekomerno pitje alkohola, kajenje, nažiranje, gledanje televizije... Le ženske razvade so nekaj pozitivnega, pa ne samo to, nanje so celo ponosne! Zaradi teh razvad se menda počutijo bolj ženske.

Glavni generatorji teh idej so ženske revije s članki v smislu "Enkrat tedensko si privoščite cel dan samo zase in vaše male razvade". Kljub temu,da se imajo za pametne, ženske ne pogruntajo, da je vsa ta periodika v službi kozmetične in modne industrije in da so v bistvu nategnjene na celi črti. Mislijo, da si z razvajanjem izboljšujejo kvaliteto življenja, v resnici pa nevede tekmujejo ena z drugo, kar jim bivanjski problem seveda le otežuje. V tekmo lahko vstopajo le z investiranjem v kozmetiko in najmodernejše škornje, vse to v funkciji zapeljevanja moških. Je že res, da lepoto opazimo prej kot pamet, res pa je tudi, da povprečnega moškega bolj kot vlažnost kože obraza zanima vlažnost kakšnega drugega predela ženskega telesa.

Konec koncev torej pridemo do ugotovitve, da je vso to šmarjenje in takoimenovano razvajanje brezpredmetno. Ženska mi je najbolj všeč zjutraj, ko se zbudi, pa se je vseeno ne ustrašim. Ljuba so mi dekleta, ki se razvajajo z izleti v okoliške gore, všeč so mi tiste, ki rade volje razveseljujejo z najboljšimi ocvrtimi jajci. Taka dekleta bodo vedno našle pravega, ker pošten moški to še vedno najbolj ceni. Napedenane prasičke na drugi strani pa bodo vedno nesrečne, saj privlačijo izključno enkratne podiralce, ki se gibljejo na relaciji fitnes - Global - postelja.

A se torej splača?
Konec citata.

Je res? Se strinjate z njim?

Peter

Naj Celjan leta 2006

Ravnokar sem se vrnil s prireditve Naj Celjanka – Celjan 2006, ki jo vsako leto organizira tednik Celjan. Show je bil zasnovan na modni reviji različnih blagovnih znamk, z naslovom Navdih mode.

Vprašali se boste kako sem se znašel tam. Čisto naključno. Bil sem spremljevalec Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Celje. Na prireditvi so predstavili nove obleke blagovne znamke Thaler in odlično zapeli pesem Brez besed. Čestitam vsem pevkam, pevcem, organizatorjem zbora in zborovodkinji Metki.

Pokazal vam bom tudi dve fotografiji z generalke. MeMPZ ŠC Celje v novih oblačilih.





Še trije amaterski posnetki. Prva dva prikazujeta modno revijo.




Tule si lahko pogledate del pesmi, ki jo je zapel naš zbor.


Bilo je zanimivo, malo celjskega blišča se včasih prileže.
Najbrž vas še zanima, kdo je dobil naziv naj Celjan leta 2006. To je gospod Zvone Štorman. Čestitam!

Zdaj grem pa spat, saj se še od prihoda iz Belgije nisem dobro naspal. Prispevek o tem pa bom napisal v kratkem.

Peter

Bruselj

Trenutno sem v Bruslju, kjer imamo ravno predavanja na Evropski komisiji.
Vreme je obupno, vec napisem, ko pridem domov.

Peter

Modna revija ali tradicionalen ples ali pa...

Pogovarjal sem se z Juretom o maturantskem plesu. Del pogovora bom povzel.
Jure: Povej ka so pa rekl profesorji na una dva freestajlerja včeraj?
Jaz: Kira dva?
Jure: Un k je bil kr u teniskih pa kavbojkih.
Jaz: Ja nič kaj posebnega. Kaj grozn zadovoln nismo bli. Tudi sošolci njegovi ne vsi. Jaz sem v tem primeru tradicionalist. Rad se kdaj izpostavljam, ampak ne na take načine.
Jure: Ja men se tud tak zdi. Eni maturanti so bli pa baje full navdusen.

Tale del pogovora me je napeljal k pisanju tega prispevka. Oba z Juretom sva bila, kot vidite, enakega mnenja. Treba je biti poseben, treba je izstopati, ampak za božjo voljo ne na vsak način in za vsako ceno. Modne zapovedi so res široke, vendar dvomim, da prenesejo, takšno vrsto izstopanja, zato se je treba, kljub demokraciji, včasih podrediti večini in nekaterim nenapisanim pravilom. Če si maturant in plešeš na maturantskem plesu se vsaj približno temu tudi uredi. Ni potrebno kupovati oblek za velike denarje, lepo se da obleči tudi ceneje. Toda ne izstopaj na tak način z raznimi rutami, all starkami, sendviči, pirom ipd. S tem razvrednotiš pomen plesa in pomen tradicije, ki je starejša kot boš ti kdajkoli dočakal. Ozri se tudi na druge, ki jim ta ples kaj pomeni in ga ne izkoriščaj za samoreklamiranje, saj si samo en izmed mnogih.
Upam, da bodo tradicionalni plesi ostali še dolgo in da bodo maturanti, starši, prijatelji, znanci, sorodniki in profesorji še naprej uživali na njih!

Peter

Maturantski ples 2007

Včeraj se je v dvorani Golovec Celje odvijal maturanstki ples Splošne in strokovne gimnazije Lava (generacija 2007). Za vsakoletnega obiskovalca, kot sem sam, v bistvu nič presenetljivo novega, menjali so se le obrazi. Pa vendar je vsaka generacija nekaj posebnega, vsaka generacija ima svoje muhe, vsako generacijo si učitelji zapomnemo po čem drugem. Kaj je bilo specifičnega na letošnji generaciji? O tem bomo sodili čez nekaj mesecev.

Vsako leto znova je lepo videti vesele obraze dijakov, ki so z gimnazijskimi leti prehodili kar več poti hkrati. Pot od 1. do 4. letnika, pot od malinovcev do skoraj odraslih ljudi, pot marsikaterih burnih in tudi obžalovanja vrednih odločitev, pot prve, druge, tretje ali pa nobene zaljubljenosti, pot iskanja samega sebe in nenazadnje pot do zrelosti. Seveda bi še lahko našteval in seveda nekatere od teh poti še zdaleč niso končane. V bistvu so šele pomemben začetek neke dolge poti k...

Učitelji izgledamo na maturantskih plesih včasih kar malo zdolgočaseno saj smo že navajeni vseh protokolov, vseh plesov ipd. Pa vendar: nekje globoko v sebi smo malo ganjeni, počaščeni in seveda veseli, da smo prehodili del poti z njimi in upamo, da smo jih kaj naučili. Tu ne gre zgolj za formalno znanje in veščine, ampak tudi za človeške vrednote, ki mnogokrat štejejo celo več od teh prvih, čeprav jim sodoben svet posveča manj prostora.
Včeraj smo slišali mnogo zahval med drugim tudi profesorjem.
Jaz bi se rad zahvalil tudi Vam drage maturantske in maturanti, da ste se vpisali na našo šolo in da smo lahko bili vaši učitelji. Zelo ste bili lepi, lepo ste odplesali in verjamem, da boste s takšnim zagonom opravili tudi maturo in da boste uspešni v življenju.
Upam, da vam ni in ne bo nikoli žal, da ste bili na Lavi.

Peter

Profesionalki

Včeraj sem se med službo (imel sem uro in pol prosto) odpravil v celjski City center na malico. V njihovi restavraciji menda dobro kuhajo. Seveda se nisem mogel premagati in še pred obrokom sem se sprehodil po nakupovalnem središču in malo pregledal izložbe. Ustavil sem se v prodajalni kovčkov (že nekaj časa kupujem novega) ter malo pregledal ponudbo. Nato me je zaneslo v Zaro, kjer sem pasel oči med raznovrstnimi oblačili španskega proizvajalca. Potem se kar naenkrat pojavi prijazna, komunikativna in postavna prodajalka ter me vpraša kaj želim. Standard pač!
Ponavadi zelo zelo redko nakupujem (v bistvu sovražim šoping). Iz vljudnosti sem povprašal, če imajo kakšne kavbojke, saj sem pred kar nekaj časa pri njih kupil ene in se zelo dobro obnesejo. Takoj me je zasula z modeli in predlagala, katere bi mi najbolje pristajale. Zraven kavbojk je seveda potrebno imeti tudi srajco ali kaj podobnega. Seveda kot naročeno imajo neke super, nove, v modnih barvah, prilegajoče telesu in iz odličnih materialov. OK, poskusil bom še 2 srajci. Naj bo. Kupil tako in tako ne bom nič si rečem, ampak čas bo pa minil.
Ko se oblečem se ji grem pokazat, kot je prej želela, in opa, takrat sta bili tam že dve profesionalni prodajalki. Obe sta bili identičnega mnenja, kako mi fajn paše srajca, kavbojke pa ne. Oblečem druge, tretje in stop: idealno. Tretje vam fajn pristojijo, pašejo k vašemu karakterju (ženska me sploh me pozna!), k očem, k postavi in nenazadnje k stilu oblačenja. Tako sta me obe zasipali s komplimenti, da sem se takoj počutil eden izmed najlepših ljudi v vesolju. Pregovarjane in pogovori so trajali pol ure.
Na koncu vrli jaz potegnem iz žepa Mastercard, saj denarja nisem imel nič pri sebi, ker tako in tako nisem šel nakupovat, in plačam oboje srajco ter hlače, ki jih trenutno niti ne potrebujem.
Kako bi temu rekli? Postavljanje ali moška šibkost ali želja po ugajanju ali pa samo poklon prijaznim prodajalkam? Ne bi vedel.
Zdaj ste izvedeli zakaj nerad nakupujem in zakaj tako redko nakupujem. Ker veliko trenutno nepotrebnih stvari kupim v takšnih situacijah potem pa jih je potrebno ponositi predno kupiš nove.
Še zaključek: V bistvu so mi takšne profesionalke všeč, saj so zato tam. Izbira je v končni fazi tako in tako tvoja. Ni mi pa všeč, če je v trgovini kdo, kateremu se na obrazu vidi, da mu je za vse vseeno, tam je samo zato, da mu mine služba.
V Zaro bom kljub vsemu še šel!

Peter

Hondin dirkalnik

Honda je letos dolgo časa odlašala s predstavitvijo zunanjosti svojega letošnjega dirkalnika RA107. Pred nekaj dnevi pa ga je predstavila v londonskem Natural History Museumu. Japonsko moštvo je dirkalnik odelo v zemljevid Zemlje. To je njihov prispevek k spodbujanju okoljske ozaveščenosti. Za Hondo vemo, da tudi v svetu avtomobilizma spada med ekološko najbolj aktivne znamke.

Poleg tega so odprli tudi spletno stran www.myearthdream.com, na kateri bodo sprejemali dobrodelne prispevke. Oddolžili se vam bodo malce nenavadno, in sicer vaše ime se bo pojavilo kot pika na zemljevidu Zemlje z mikroskopskimi črkami zapisano na dirkalniku formule 1.

Precej zanimiva poteza, ni kaj!

Peter

Milijonar ali Trenja

Medtem ko jaz tole pišem je večina Slovenije v dilemi. Kaj bomo gledali? Milijonarja ali Trenja. Upajo, da reklame ne bodo istočasno in da bodo lahko prestavljali med enim in drugim programom... :)
Sam dajem prednost Milijonarju, kajti Trenja so preveč "rumena" in voditelj mi gre velikokrat kar precej na živce.
Odločite se po svoji vesti, če pa ste upornik pa raje berite bloge in surfajte po internetu. Odločitev je vaša!

Peter

Yaris

Danes popoldne sem se peljal iz Celje proti domu in v Medlogu se na desni vzporedni pas postavi Toyota Yaris, za volanom sedi gospod že dokaj v letih.
Seveda sem jaz lagodno pogledal proti njemu in si mislil, ko bo zelena boš za mano.
Ni se še dobro prižgala rumena luč je srebrna puščica na moji desni že štartala in potem kakšno sekundo za njim tudi jaz potegnem s svojo rdečo raketo in prestavljam: druga, tretja in v četrti sem ga komaj dohitel, prehitel ter bil pred njim.
Potem razmišljam za volanom: a nisem budalo, čisto vseeno je ali je spredaj on ali jaz, šlo je le za postavljanje. V Levec sva pripeljala itak en za drugim. Pač moški hormoni ali kako naj temu rečem.
Tole sporočilo pa sem napisal s spoštovanjem do Toyote in do starejših šoferjev, ki imajo "v nogi" veliko več izkušenj in znajo zelo dobro voziti!
Moj poklon!

Peter

Biološko orožje

Ravnokar sem vstal in počutim se kot en velik kup zmečkanga papirja. Skuhal si bom alpski čaj, notri dal malo limone in medu pa mislim, da bom zdržal še en dan.
Vedno znova se sprašujem, kako lahko takšna mala zlobna bitja položijo oziroma skoraj onesposobijo 100-kilogramskega človeka? Čudo narave!
Res je kar pravijo, da je eno najnevarnejših orožij ravno biološko orožje. Torej iztrebimo te male škodljivce in prehladov ne bo več.

Peter