sobota, 30. junij 2007

Potegnjen vanjo

Nisem nevem kakšen ljubitelj leposlovnih knjig in preberem vsake toliko časa kakšno, toda tale zadnja me je dobesedno potegnila vase. Bilo je podobno kot bi gledal kakšen napet film in zato sem jo prebral takorekoč v enem dnevu.
Gre za skoraj 500 strani dolgo uspešnico Dana Browna Angeli in demoni.
Že pred časom sem od mnogih ljudi poslušal, da se jo splača prebrati in povem vam, da je to res. Napisana je tako, da jo zelo težko odložiš in komaj čakaš, kdaj boš nadaljeval branje. Nekaj podobnega se mi je dogajalo pri seriji Prison break. :)
Pa vendar mi konec v knjigi ni bil nevem kako všeč. Kaj hočemo, okusi so različni.

Peter

ponedeljek, 25. junij 2007

Molitev

Z dovoljenjem avtorice bom tule objavil eno pesem, za katero sama pravi, da je malo bolj žalostna. Katja Jagoda Gorečan je pred kratkim izdala pesniško zbirko z naslovom Angeli istega porekla. Bil sem na predstavitvi v Šentjurju in moram povedati, da sem bil pozitivno presenečen in hvaležen za povabilo. Katja, čestitam še enkrat. Včasih je lepo preživeti večer tudi malo drugače. Poskusite, ne bom vam žal!

Peter


Molitev


in zdaj molim k tebi bog
če si ti res ti in ne namišljen svod
nevidnih črt na nebu nebes
in zlati kipi utrujenih in mrtvih teles


če si ti res bog in ne le prikazen
če mi pomagaš najti smisel
in če imaš dovolj jajc da me oživiš
potem me dvigni iz prepada


če si ti res bog ki bi ga ljubila
če si sanje da bi se kje spočila
če si vrv upa ki me bo ujela
potem ne stoj v nebesih in pridi dol



preden se ubijem


AMEN



(Katja J. Gorečan)

Agility

V soboto me je Miha povabil na trening. Trenirala sta z Manny-em, ki je pritlikavi šnavcer in se hitro uči tega in onega. Tisti, ki ne veste kaj je agility, si lahko pogledate tule.

Miha in Manny trenirata včasih doma, drugače pa sta člana Kinološkega društva Pluton, kjer sem ju obiskal na treningu in posnel nekaj fotk ter filmov.

Pokazal vam bom dva izmed filmov, da si boste lažje predstavljali, kako to izgleda.

Na prvem Manny in Miha pretečeta cel poligon. Kot boste videli, se je pred slalomom Manny odločil za svojo pot...


Sedaj še en bližnji posnetek, kjer je Miha malo spremenil zaporedje naprav na pologonu, da bi s tem psa navadil tudi na spremenjene razmere.



Drugače pa se v tem društvu poleg agilitya ukvarjajo tudi s šolanjem psov, samoobrambo ipd.

Peter

nedelja, 24. junij 2007

Ve najboljše, Slovenija!

Jutri praznuje naša domovina rojstni dan. Vsi, ki v njej prebivamo (pa tudi naši zdomci), smo lahko hvaležni, da jo imamo. Vse prevečkrat z njo delamo grdo in se ne zavedamo, kako ponosni bi morali biti nanjo. Na svetu so ljudstva, ki se že leta in leta zaman borijo in jim veliki narodi ne dovolijo živeti v svoji državi. Že v Evropi je kar precej takšnih primerov, zato smo lahko državljanke in državljani Slovenije veseli vsakega rojstnega dneva naše dežele in hvaležni moramo biti ljudem, ki so nam jo priborili.

Ne morem si pomagati, da ne bi omenil našega predsednika države (bil je med glavnimi ustanovitelji naše države), ki se zvečer ne bo udeležil osrednje državne proslave ob dnevu državnosti. SRAMOTA! Tega si predsednik ne sme dovoliti pa ne glede kdo jo organizira, oziroma kdo je na vladi. Imel je možnost biti glavni govornik in povedati tudi svoje mnenje, ki je najbrž drugačno od vlade, a se je temu žal odrekel, saj je zaskrbljen and stanjem duha v Sloveniji. Še enkrat, SRAMOTA! A je takšen človek še sploh lahko naš predsednik?

Ne glede na vse napisano, še enkrat: VSE NAJBOLJŠE, SLOVENIJA!

Peter

petek, 22. junij 2007

Protikadilski zakon

Včeraj so naši parlamentarci končno sprejeli že dolgo pričakovani protikadilski zakon. Popolnoma ga podpiram!
V Italiji (in še mnogokje) nekaj podobnega velja že kar nekaj časa in ni lepšega kot biti v gostilni in ne smrdeti po cigaretnem dimu.

Seveda pa po drugi strani razumem tudi nasprotnike, ki govorijo, da gre za diskriminacijo in kratenje človekovih pravic. Ali si neka demokratična država res lahko privošči takšen zakon? Že do sedaj veljavni zakon pravi, da morajo biti prostori v lokalih ločeni, pa vsi vemo kako je s tem.
Tu se pojavi vprašanje, kako daleč lahko gre neka prepoved? Ali smejo v bodoče prepovedati pitje alkohola ali smejo prepovedati težkometalno glasbo ali smejo prepovedati brezdelje ali smejo prepovedati mini krila ali nenazadnje smejo prepovedati svobodo govora? Teh primerov bi lahko naštel še mnogo več. Zgovarjajo se, da bodo s tem zaščitili nekadilce in delavce v lokalih pred (dokazano) škodljivim cigaretnim dimom.
Kaj če se nakoč najde nekdo, ki bo prepovedal avtomobile, ki imajo prostornino več kot 2,0 L, saj precej bolj onesnažujejo okolje, kot pa varčnejši in manjši avtomobili. S tem tudi škodujemo drugim ljudem in poleg tega še naravi. Za primer vzamimo dva kraja, ki sta oddaljena 200 km. Z varčnim avtom se lahko v istem času prepeljemo iz enega v drug kraj v istem času kot pa z nekim 3,0 litrskim motorjem, če seveda vozimo po omejitvah, saj vemo, da jih ne smemo prekoračiti.

Kdo odloča o tem, kaj je diskriminacija? Zakaj ne prepovejo kar prodaje cigaret? Ne vem kako bi še utemeljeval, ampak verjemite, da bi se našlo še mnogo argumentov za in seveda tudi proti.

Še enkrat ponavljam, da podpiram zakon, hkrati pa dodajam, da bi morali predlagatelji najti malo drugačne argumente in ne samo, češ to je škodljivo in pika. Marsikaj je škodljivo in nevarno pa ne moremo zaradi tega kar vsega prepovedati. Zamislimo si samo, koliko škodljivih stvari nam poleg cigaret še prodajajo? Na primer Coca-Colo. Zakaj je ne prepovejo?


Peter

Pomanjševalnice

Danes mi je sodelavka rekla, da se ji je mudilo, in da mi je spet zaparkirala Hondico. Že mnogokrat sem ji rekel, da moškemu nikoli ne smeš govoriti v pomanjševalnicah o nekaterih stvareh. To predvsem velja za njegov avto in njegov spolni ud.

Cjoooooooooooooooo...


Peter

četrtek, 21. junij 2007

Vic meseca

Dobil sem ga na e-mail v hrvaščini. Potrudil sem se in ga prevedel. Upam, da s tem ni izgubil čara in bistva.

Pogovor po prvi poročni noči :
ON: Draga, če sodim po tvojih veščinah, pridem do zaključka, da nisem bil prvi.
ONA : Najdražji moj, če jaz sodim po tvojih pa nisi niti zadnji...


Peter

torek, 19. junij 2007

Večvredni predmeti

Nekateri ljudje so poklicno deformirani in menijo, da je tisto kar počnejo, najpomembnejše za ta svet. Seveda učitelji nismo nobene izjeme. Moti me le, da nekateri menijo, da je njihova ocena več vredna od moje ocene in da je ocena pri športni vzgoji manj vredna od ocene pri njihovem predmetu. NI! NI! NI!

Če pogledamo zelo globalno, je pomanjkanje gibanja in vedenja o tem velik problem sodobne civilizacije. Res je, da ne moremo biti vsi umetnostni drsalci, ne moremo biti vsi šprinterji, ne moremo biti vsi nogometaši itd., a lahko mladim s privzgojenim pozitivnim odnosom do športa in rekreacije, damo v bistvu največji kapital za nadaljnje življenje.

Ne razumem otrok, ki ne želijo telovadit in raje sedijo v garderobi ter jamrajo, kaj jih vse boli, in da oni se pa že ne bodo spotili. OK, obstajajo resne bolezni, obstajajo frustracije in strah, a govorim le o tistih, ki sem jim preprosto ne da. In teh je kar precej.
Če pride kdo k meni s tem argumentom, mu prvo rečem, da mi bo čez 10 let prekleto hvaležen/a, da mu/ji nisem dal prav in da sem ga/jo nagnal telovadit. Kaj boste pa delali pri tridesetih, štiridesetih, če vam bo nerodno it na plavanje, nerodno it v hribe, nerodno prijet za žogo, ker je ne boste prej nikoli imeli v rokah. HALOOOOOO???

Zato mi ne bo nihče solil pameti in dopovedoval, da je ocena pri športni vzgoji manjvredna od kakšne druge ocene. Začelo se bo s športno, nadaljevalo z glasbo, likovno itd.

Za konec še pojasnilo tistim, ki me ne poznate. Ne učim športne vzgoje, če ste si slučajno tako razlagali. Trdim pa, da je enakovreden in pomemben predmet.

Peter

Loviti na besede

Počasi mineva čisto povprečen dan, ki si ga bom zapomnil kakšen teden po zelo burni debati. Tema pogovora naj ostane skrivnost, sicer pa je šlo zopet za načela, da želijo nekateri preko tupel uveljaviti svoje enoumje in pri tem ne izbirajo sredstev.
Vse lepo in prav, če me poleg tega ne bi obtoževali, za neke neizrečene besede, bolje rečeno, če ne bi trgali iz konteksta, saj vemo, da si lahko na tak način marsikaj interpretiraš iz čisto vsakdanjega pogovora.

Za začetek bom dal čisto izmišljen primer.

Oseba A: Včeraj zvečer sem se kopala in mi je v kopalnico priletela muha. Poklicala sem moža in se zadrla: "takoj jo ubij".

Oseba B (slučajno je soseda, ki je prišla mimo): Spoštovana oseba A, zakaj si možu rekla, da me naj takoj ubije?

Primer res ni bogvekaj, a vseeno se da razbrati, da se lahko iz konteksta iztrga marsikaj ter priredi sebi v prid.


Sedaj pa k mojemu primeru. Postregel vam bom samo z delčkom dogaajanja.

PJ: Če smo bili pri prejšnji točki, ki je zelo povezana s sedanjo, ZA, potem nimamo sedaj nobene pravice sploh pa moralne, da oporekamo in je bolje, da smo tiho.

XY: Živimo v demokraciji in vi (jaz-bil sem vikan) mi ne boste govorili, da moram biti tiho...


In tako dalje. V bistvu brezveze. Seveda se nisem pustil, tisti, ki me poznate, veste, da sem trmast in da me je težko premakniti v stvareh za katere se borim. Ampak za razliko od nekaterih pa nisem žleht.

Nauk zgodbe: Nikoli ne jemljite besed ali stavkov iz konteksta, sploh, če niste dobro poslušali človeka, ki jih je izrekel.

Peter

nedelja, 17. junij 2007

Ženske in avtomobili

Ravnokar sem se spomnil pogovora s svojo sestro, ki se je zgodil predvčerajšnjim na kavi.

Pred nekaj dnevi, je prišel na obisk en tip z zelo opedenano Hondo Civic 1,6 VTi VTEC. Jaz sem seveda pohvalil avto, ona pa me kasneje, skoraj zaničevalno, napade kako mi je lahko všeč nek avto, ki je star in zdelan.

Potem sem začel s svojim polurnim predavanjem o ženskah in avtomobilih. Razložiti sem ji poskušal, kako dober je bil (in je še) VTi motor (med benciskimi agregati) in pogovor je nanesel na vse mogoče oznake, kot so AMG, M, TS, JTD, HDI, TDI, TYPE R, D-4D, GTI, R, S, MPS, RS, Q, WRC, OPC, CC, ST ipd. Seveda večine od njih ni poznala, zanjo velja samo izgled avtomobila in barva, pa seveda nekaj malega še super firma.
Kaj moreš, če se ne nekaj ne spoznaš, pač ne govori o tem. Še sam težko debatiram o avtomobilih s kakšnim polpoznavalcem, saj sam sodim le med amaterje na tem področju.

Še večji amater pa sem npr. na področju raznih Max Factorjev, Vichyev, Lorealov in tako dalje. Nimam pojma o oznakah, razen tistih, ki jih vidim na internetu ali pa na televiziji. Se pa včasih zalotim, da komentiram te zadeve (podobno kot sestra avtomobile), ampak sem vsaj kemik (tako se tolažim in opravičujem) in vem, kakšne čudne zadeve dajejo v tovrstne pripravke... :) Torej delam podobne napake.

Na koncu pogovora ob kavi pa sva prišla na temo, kaj bi jaz njej predlagal, da kupi in kaj si ona sama želi. Ne boste verjeli, imela bi BMW X5 (presenetil me je njen odličen okus), čeprav sem ji sam predlagal X3, RAV4 ali pa celo Mini Cooperja S, a je spet rekla, da se z nekimi fosilnimi avtomobili ona že ne bi vozila.

Kaj hočemo, ženska pa povrhu še sestra... :)

Ampak, če kdaj kupi X5, si ga bom pa sposodil za kakšen dan, za BRUUUUMMM in bom kar pozabil, da sem ji ga odsvetoval. :)

Peter

sobota, 16. junij 2007

Divjaški poligon

K pisanju tega prispevka, me je spodbudil Tomažev prispevek na temo Drzni motoristi...

Vsako pomlad beremo v časopisih in gledamo na televiziji ali internetu, koliko nesreč se zgodi mladim ali pa tudi starejšim motoristom. Kosti čez zimo otrdijo, asfalt je hladen in še vedno popopran z zimskim peskom, srček pa želi poln gas in adrenalin. Kje je rešitev? Nekateri jo najdejo v cestnem dirkanju, ki se mnogokrat konča zelo tragično. Kako naprej?

Ne bom več tule razpravljal o tem, najprej preberite Tomažev prispevek potem pa še moj komentar na to in izvedeli boste kaj si mislim o tem.

persson | 15-Jun-07 at 8:34 pm
Tomaž, čestitam ti za tole objavo. Se popolnoma strinjam z vsem.
Mislim, da se je ta problem malo bolj globalen. Slovenija in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, nista sposobna mladim in tudi starejšim šoferjem zagotoviti enega (varnega) poligona za sproščanje adrenalina, kar že od nekdaj prakticirajo v ostalih državah EU pa ne samo tam, tudi na Hrvaškem, kamor nekateri naši motoristi celo hodijo.

Dokler bodo gospodje v belih srajcah in pisanih kravatah samo gobezdali in nič koristnega naredili in dokler ne bodo smrkavih policajev, ki so tudi sami velikokrat norci na cestah (vozijo brez luči, nepripeti, s preveliko hitrostjo, najbrž kdaj tudi pijani ipd.) najprej kaznovali, tako dolgo ne moremo pričakovati česa boljšega na naših cestah.
Tudi sam kdaj preveč pritisnam na plin in če me dobijo bom seveda plačal, medtem ko pa nekateri vedno preveč pritiskajo na plin, pa se jim nikoli nič ne zgodi.

Policija naj bo prvo zgled potem pa naj kaznuje.
Še enkrat za konec: po mojem je primarno za Slovenijo, da zgradijo poligon za sproščanje adrenalina in bo klasičnega divjanja po cestah mnogo manj.



Se strinjate? Kaj menite?

Peter

sreda, 13. junij 2007

Odtujenost

Kar nekaj ljudi mi je v zadnjem času reklo, da sem se spremenil. Nevem sicer odkod jim ta ideja, čeprav nekako jih že razumem, kaj želijo povedati.
Zadnje čase imam manj časa za tiste, ki jih imam rad in za tisto kar imam rad. Sam si to razlagam tako, da je najbrž vse to povezano s službo in obveznostmi, ki mi iz dneva v dan visijo nad mojo veliko bučo. Najbrž pa bo razlog tudi kje drugje. Ne znam si organizirati časa, ki mi je na razpolago in to bo moj "primarni projekt" v poletnem času. Poskušal bom postati spet stari jaz in upam, da se bom potem tudi bolje počutil.

Torej vsem, ki se čutite odrinjene od mene, se opravičujem in obljubljam, da se bom poskušal poboljšati ter sporočam vam, da vas imam še vedno zelo rad.

Sicer pa menda pomaga tudi šport. Gre kdo na tenis?

Peter

torek, 12. junij 2007

Savinjščina

Čudim se, da me nekateri ljudje ne razumejo. Včasih uporabljam pristno savinjščino, ki pa ima pri nas v Savinjski dolini ogromno poddialektov, tako da se tudi mi domačini včasih težko znajdemo.

Že pred časom se je o tem pisalo na temo župijada na Tomaževem blogu. Danes pa mi je dal idejo asistent Luka.

Naštel vam bom samo pet besed. Zanima me, če veste kaj pomenijo.

Ali veste kaj pomeni:

-praker
-širakl
-cugrund
-ajmper
-knoflca


Peter

ponedeljek, 11. junij 2007

JAPmeet

HONDA CLUB SLOVENIJA v sodelovanju z vsemi ostalimi japonskimi znamkami vozil (Mazda, Subaru, Mitsubishi, Nissan, Toyota, Daihatsu, Suzuki) organizira: 2. tradicionalno srečanje Japonskih vozil - JAP MEET in v okviru tega tradicionalno srečanje Honda cluba: VTEC SHOW 2007.

Kdaj?
Nedelja, 24. junij 2007.

Kje?
Kraj dogajanja je veliko parkirišče pred LECLERC-om, Rudnik, Ljubljana.

Več si preberite TUKAJ.

Pride kdo????

Peter

sobota, 9. junij 2007

Obletnica

Včeraj se je legendarna generacija 8. a in 8. b zbrala v gostišču Konjiček v Gotovljah, kjer smo proslavili (khm...) obletnico zaključka osnovne šole. Srečanje se je zavleklo v zgodnje jutranje ure, večino časa pa smo se tako in tako samo smejali.

Kot vedno, smo bili A-jevci bolj pridni in smo prišli skoraj vsi, medtem ko je B-jevcev kar nekaj manjkalo.

Sliki sta iz takratnih časov. Prva je bila posneta pred OŠ Griže, druga pa na obzidju v Dubrovniku, kjer smo bili na 5-dnevnem končnem izletu v osmem razredu.



Nevem sploh kako naj opišem občutke ob srečanju. V bistvu smo se spremenili po drugi strani pa popolnoma nič, saj smo ostali zelo podobni kot takrat, ko smo še skupaj gulili šolske klopi.
Ugotovili smo, da imajo ženske veliko boljši spomin za nekatere dogodke, ki so se bili zgodili tedaj.

Naj omenim samo štiri.
1. Simona mi je osvežila spomin in povedala, da sem se v 3. razredu zaljubil vanjo, in da je ljubezen trajala kar nekaj časa. Enkrat sem jo po športnem dnevu povabil k sebi domov, kjer nama je naša stara mama dala piti čokoladni liker in tako je Simona prišla pijana domov. Takrat so se potem dobili starši ter skupaj ugotovili, da sem jaz zaljubljen vanjo ter da sem fajn fant in bodo na pivski dogodek kar pozabili.
2. Brigita (naša veleorganizatorka) mi je povedala, da sem jo učil voziti kolo in da je z mojo pomočjo opravila izpit zanj.
3. Jolanda je omenila malo grenkejši dogodek. Menda sem enkrat gledal punce na ženskem WC-ju in so me napadle ter mi izbile zob.
4. Z Iztokom pa sva se davila (ne vem več zakaj) na stranišču in narazen naju je dobila šele učiteljica. Takrat sem se tudi zadnjič zares tepel v svojem življenju. Ravsi s sestro tu ne štejejo. :)

V glavnem lepo je bilo videti stare obraze, malo poklepetati ob večerji in obujati stare dogodke, ki prebivajo v nas le še kot spomini.

Brigiti in Mitu hvala za organizacijo. Vsem A-jevcem in B-jevcem pa na čimprejšnje ponovno snidenje.

Peter

petek, 8. junij 2007

Ole-Ole

Danes so na Gimnaziji Lava potekale medrazredne športne igre. Odvijale so se po celotnem Celju. Ker je bilo zelo težko biti na več lokacijah hkrati, sem pripravil poročilo z dveh turnirjev: moškega v nogometu in ženskega v odbojki.

Pripravil sem vam kratko foto reportažo.

Ker imajo ženske prednost, se najprej posvetimo odbojki. Turnir je potekal v prijateljsko tekmovalnem vzdušju. Tekme so bile zelo izenačene in dve ekipi sta si priborili nastop v finalu, to sta 2.a in "moj" 2.e. Tekma se je začela z rahlo premočjo E-jevk, a so A-jevke kaj kmalu ujele ritem in nadoknadile zaostanek. V razburljivi končnici, kjer so se punce bojevale za vsako točko, so nekaj več moči zbrale punce iz 2. e in zasluženo slavile ter postale prvakinje v odbojki na Gimnaziji Lava.

Nekaj utrinkov silovite borbe lahko vidite na slikah.

Igralke (kasnejše zmagovalke) 2. e so z zanimanjem preučevale in spremljale igro svojih nasprotnic v finalu.



V finalu so se borile za vsako točko.






In še slavje ter ena skupinska zmagovalk turnirja v odbojki. PUNCE ČESTITAM ZA ODLIČNO IGRO IN TAKTIKO.



Sedaj pa se preslimo še na zunanje igrišče, kjer pa je potekalo "mesarsko klanje" med vsemi nogometnimi ekipami. Prišlo je tudi do nekaj poškodb, ki smo jih hitro oskrbeli, da so lahko ključni igralci nadaljevali tekme.







Po mnenju dveh nogometnih strokovnjakov (ki naj ostaneta neimenovana) vam pokažem še enega najboljših igralcev (najlepša igra) ter enega od najboljših vratarjev tega turnirja (najbolj spektakularno branjenje gola)...





Finalisti in kasnejši zmagovalci se lahko pohvalijo z zvezdniško zasedbo (prva slika spodaj) in najboljšo opremo (spodnji dve sliki).




Nekateri so počivali, saj so bili najbrž preslabo fizično pripravljeni (še dobro, da se vonja ne da fotografirat).


Kar precej pa je bilo nestrinjanja s sodniškimi odločitvami, a saj veste, njegova vedno obvelja...


Na koncu še skupinska fotografija zmagovalcev (z razrednikoma) nogometnega turnirja (kombinacija 3. b in 3.c). ČESTITAM!


Zmagovalci so se veselili po nogometno.



Komajda pa sem dobil izjavo enega od šampionov.

PJ: Kako bi ocenili današnji turnir?
JH: Torej, vse tekme so bile zelo težke, kljub temu pa smo z zavzeto, borbeno in kolektivno igro dosegli uspeh in zmagali turnir.
PJ: In kakšni so občutki?
JH: Lepo je biti najbolši!


Res je!

Peter

ponedeljek, 4. junij 2007

Kri

Danes zjutraj sem moral v laboratorij dati kri za neke preiskave. Že ob 7ih zjutraj sem naletel na vrsto in seveda kaj mi je ostalo drugega kot počakati. Ni trajalo dolgo, le dobre pol urce, ko me prijetna (da ne rečem kaj drugega) medicinska sestra pokliče.

Že od malega mi ni ravno prijetno dajat kri, oziroma ne maram, da me drugi pikajo. Mogoče ravno zaradi tega nisem šel študirat medicine. Kaj vem. No, naj nadaljujem. Pridem noter in že nekako obrambni mehanizem mi je sporočil, da se je nekako treba sprostiti. In začel sem kar nekaj duhovičiti medicinskim sestram in kar nekaj nalagati.

Zapisal bom en izsek iz pogovora, kolikor se ga še spomnem... (Legenda: P=jaz, M=medicinska sestra)

P: Dobro jutro.
M: Kar tule sedite.
P: Velja. A bom preživel?
M: Ja, do sedaj so še vsi sami odšli od tu.
P: Ne verjamem, ker jih nisem štel, koliko jih je šlo noter in koliko ven.
M: (smeh) Mislite, da bi jaz koga obdržala tu?
P: Jaz ne bi imel nič proti, čeprav se mi mudi v službo.
M: (smeh) Saj ne bo nič hudega. Naredite pest.
P: Saj se ne bojim vas, ampak tule noter je tak čudno vzdušje.
M: Mislite? Grizemo tudi ne. Spustite pest. Skoraj sva končala.
P: Pa tak lepo ste me piknali, da nisem nič čutil. K vam bom še prišel.
M: Me veseli
itd. itd.

V bistvu sem toliko nalagal, da sem kar pozabil po kaj sem prišel. Ta fajna sesta mi je tako brezbolečinsko in prijetno vzela kri, da bi mogoče postal kar krvodajalec...

Peter

nedelja, 3. junij 2007

Piknik 2.e

Včeraj popoldne smo imeli (prvi) tradicionalni piknik 2.e razreda.
Trajanje: 14-22.30.
Lokacija: med Bregom pri Polzeli in Ločico, na kratko za tiste, ki ste slabi v geografiji v Savinjski dolini.
Aktivnosti: prehranjevanje, pitje, sladkanje, zabava, ples, razni športi, sprehodi, pogovori itd.

Izpadlo je na kratko rečeno super in kar težko bi koga izpostavil, saj je vsak udeleženec doprinesel nekaj svojega in unikatnega. Pa vseeno moram:
Zahvaliti se želim glavnim organizatorkam za rezervacije, izvedbo, nakupe, vse ostalo za kar sploh ne vem, da je bilo potrebno postoriti, nato glavnemu peku, kuharju in deklici za vse Acotu, odličnemu slaščičarju Luku in seveda vsem, ki ste prišli, nam (si) popestrili dan in skupaj smo se imeli lepo. Škoda, da jih je par manjkalo, drugo leto si morajo obveznosti prilagoditi tako, da bodo z nami.

Skratka: 2. E, ZAKON STE!!!!

Dodajam še nekaj slikic. Kakšno več bom nalepil, ko dobim dovoljenje vseh, ki so na njih.
Ker je včeraj praznoval naš dragi Metod, smo ga med piknikom presenetili s tem, kar vidite spodaj.



Vmes nas je presenetila nevihta, a se nismo pustili preveč motiti.


Če si malo starejši in neroden se ob igranju nogometa rado zgodi kaj takega, da padeš v kakšno blato. Za ostanke na majici in na glavi pa so krive "moje" deklice, ki so me namazale z mivko.




Peter

petek, 1. junij 2007

Izjava #5

Izustil jo je en tip, katerega imena sploh ne vem, je pa popotnik in se spravlja v Brazilijo. Vprašali so ga, če bo s sabo vzel svojo punco in je odgovoril:

"Si ja nor, to je tak, ko bi v Benetke s sabo vzel goloba."


Peter