Obljubil sem, da bom napisal nekaj podrobnosti, ki se jih bomo vsi skupaj spominjali, saj hodimo že dobre tri leta po isti poti: jaz seveda službeni, GL-1.e, nato 2.e, nato 3.e in sedaj 4.e pa po šolski.
Preidimo k stvari.
1. DAN
4. septembra 2008, nekaj po osmi uri zjutraj, smo se člani 4. e in 4. f s tremi spremljevalci dobili pred šolo. Vsi otovorjeni s prtljago in vsi z nasmehom na obrazih. Organizator izleta je bila Turistična agencija Palma iz Celja.
Sam sem se že na začetku držal za glavo in kar večina mojih por na koži je kot posledico začetne treme spuščala pot.
Situacija se je kmalu umirila in z našim vodnikom Jašo sva se že smejala. Tole sliko dajem zato, da lahko preverite profil obeh... :)
Čisto vsem pa le ni bilo vseeno ob slovesu, nekateri pari pa so celo namerno zamujali. Ja, treba se je bilo kvalitetno posloviti.
Odpeljali smo se proti ljubljanskemu Letališču Jožeta Pučnika, kjer smo opravili vse formalnosti: prijavili orožje, še zadnjič iz domačega omrežja poklicali starše, prijatelje, ljubčeke, ljubice... ter naleteli že takoj na problem. Imeli smo karte za redno linijo letala Adrie Airways v Atene, številka leta JP 884, a tu se je zalomilo. Letalo Canadair Regional Jet 200 sprejme 50 potnikov in točno toliko nas je tudi bilo. Adria je nekemu poslovnežu prodala še eno karto več in kar naenkrat nas je bilo 51. Obrazi so bili iz minute v minuto bolj zaskrbljeni, spraševati smo se začeli, kdo bo ostal doma. sam sem se smejal, saj sem vedel, da bo v tem primeru potrebno paziti na enega manj. V tistem trenutku pa seveda nisem pomislil, da sem potnik brez karte lahko celo sam. :)
Zadevo je rešil naš vodnik Jaša, ki se je dogovoril, da bo sedel na dodatnem sedežu v pilotski kabini ter od tam skrbel za varnost našega poleta. Jaša se nam je po zvočniku celo javil iz pilotske kabine ter povedal, da pilota z njim ravnata lepo. :)
Mi pa smo uživali v letu.
Ob 11.45 smo odleteli iz Ljubljane, v Atenah pa pristali ob 14.50. Sprejel nas je šofer Tomaž ter nas popeljal po grški prestolnici. Ogledali smo si Olimpijski stadion, predsedniško palačo, kjer smo opazovali tudi menjavo straže, Hadrijanov slavolok, knjižnico, akademijo, univerzo itd. Na Plaki smo imeli prosto za kosilo ter za sprehod po centru mesta.
Večina si je za kosilo naročila Gyros pito, nekateri pa so raje poizkusili preverjeno hrano z imenom pomfri. Naj vam izdam, da so tudi želeli pito, a so imeli težave pri razumevanju oziroma izražanju. Eden izmed njih (a uganete kateri?) je pokazal na naše gyrose ter rekel three this, a ga je razumel french fries. Vseeno pa so bili veseli, saj jim je teknil poplaknili pa so ga s pristnim grškim jabolčnim sokom.
V mestu se nam je pridružila še animatorka Eva in skupaj smo se odpravili v hotel ter kasneje s podzemno nazaj na Plako. Zaključili smo v eni od tipičnih grških tavern ter v ritmu sirtakija nadaljevali večer. Zopet pa smo pili grško vodo. :)
Poglejteeeeeeeeeee kaj je bilo na odru!
Medtem pa s(m)o zunaj temnopolte prodajalce cvetja učili slovenščine.
Po predstavi smo prepevali po Atenah in odšli nazaj v hotel. Ker smo bili precej glasni, so nas ustavili policisti. Malo smo obmolknili, saj smo pričakovali probleme. A policiste je zanimalo samo odkod smo pohvaliti pa so se morali tudi s tem, da poznajo naše nogometaše ter košarkaše.
Prvi dan je tako minil.
Peter
