Maturanc 2008 #2

Kar nekaj vode je že preteklo, kar precej vetra prepihalo in dosti besed se je zgubilo v večnost, odkar sem objavil trailer o letošnji maturantski ekskurziji mojega razreda.

Obljubil sem, da bom napisal nekaj podrobnosti, ki se jih bomo vsi skupaj spominjali, saj hodimo že dobre tri leta po isti poti: jaz seveda službeni, GL-1.e, nato 2.e, nato 3.e in sedaj 4.e pa po šolski.

Preidimo k stvari.

1. DAN

4. septembra 2008, nekaj po osmi uri zjutraj, smo se člani 4. e in 4. f s tremi spremljevalci dobili pred šolo. Vsi otovorjeni s prtljago in vsi z nasmehom na obrazih. Organizator izleta je bila Turistična agencija Palma iz Celja.





Sam sem se že na začetku držal za glavo in kar večina mojih por na koži je kot posledico začetne treme spuščala pot.



Situacija se je kmalu umirila in z našim vodnikom Jašo sva se že smejala. Tole sliko dajem zato, da lahko preverite profil obeh... :)



Čisto vsem pa le ni bilo vseeno ob slovesu, nekateri pari pa so celo namerno zamujali. Ja, treba se je bilo kvalitetno posloviti.






Odpeljali smo se proti ljubljanskemu Letališču Jožeta Pučnika, kjer smo opravili vse formalnosti: prijavili orožje, še zadnjič iz domačega omrežja poklicali starše, prijatelje, ljubčeke, ljubice... ter naleteli že takoj na problem. Imeli smo karte za redno linijo letala Adrie Airways v Atene, številka leta JP 884, a tu se je zalomilo. Letalo Canadair Regional Jet 200 sprejme 50 potnikov in točno toliko nas je tudi bilo. Adria je nekemu poslovnežu prodala še eno karto več in kar naenkrat nas je bilo 51. Obrazi so bili iz minute v minuto bolj zaskrbljeni, spraševati smo se začeli, kdo bo ostal doma. sam sem se smejal, saj sem vedel, da bo v tem primeru potrebno paziti na enega manj. V tistem trenutku pa seveda nisem pomislil, da sem potnik brez karte lahko celo sam. :)





Zadevo je rešil naš vodnik Jaša, ki se je dogovoril, da bo sedel na dodatnem sedežu v pilotski kabini ter od tam skrbel za varnost našega poleta. Jaša se nam je po zvočniku celo javil iz pilotske kabine ter povedal, da pilota z njim ravnata lepo. :)
Mi pa smo uživali v letu.



Ob 11.45 smo odleteli iz Ljubljane, v Atenah pa pristali ob 14.50. Sprejel nas je šofer Tomaž ter nas popeljal po grški prestolnici. Ogledali smo si Olimpijski stadion, predsedniško palačo, kjer smo opazovali tudi menjavo straže, Hadrijanov slavolok, knjižnico, akademijo, univerzo itd. Na Plaki smo imeli prosto za kosilo ter za sprehod po centru mesta.







Večina si je za kosilo naročila Gyros pito, nekateri pa so raje poizkusili preverjeno hrano z imenom pomfri. Naj vam izdam, da so tudi želeli pito, a so imeli težave pri razumevanju oziroma izražanju. Eden izmed njih (a uganete kateri?) je pokazal na naše gyrose ter rekel three this, a ga je razumel french fries. Vseeno pa so bili veseli, saj jim je teknil poplaknili pa so ga s pristnim grškim jabolčnim sokom.



V mestu se nam je pridružila še animatorka Eva in skupaj smo se odpravili v hotel ter kasneje s podzemno nazaj na Plako. Zaključili smo v eni od tipičnih grških tavern ter v ritmu sirtakija nadaljevali večer. Zopet pa smo pili grško vodo. :)







Poglejteeeeeeeeeee kaj je bilo na odru!



Medtem pa s(m)o zunaj temnopolte prodajalce cvetja učili slovenščine.



Po predstavi smo prepevali po Atenah in odšli nazaj v hotel. Ker smo bili precej glasni, so nas ustavili policisti. Malo smo obmolknili, saj smo pričakovali probleme. A policiste je zanimalo samo odkod smo pohvaliti pa so se morali tudi s tem, da poznajo naše nogometaše ter košarkaše.



Prvi dan je tako minil.

Peter

Maturanc 2008

S takimi ljudmi bi si upal iti kamorkoli! Mislim, da sem s tem povedal vse.
Zaenkrat pa trailer.



Peter

Slovenščina

Pred kratkim smo imeli po dolgem času na obisku teto iz Nemčije. Nič posebnega bi rekel, če nek večer ne bi nanesel pogovor na to, kako dolgo že živi v tujini. Celih 47 let. Kljub vsemu pa še vedno zelo lepo govori slovensko.
Po srednji šoli se je preselila v Avstrijo, kjer se je poročila z Avstrijcem, nato ju je pot zanesla v Nemčijo. Čeprav se precej časa ni imela s kom pogovarjati v materinščini, jo je ohranila v zelo lepem stanju, celo pisati zna zelo lepo.

Med pogovorom o tem sem postal zelo ponosen nanjo, saj je ohranila lepoto slovenske besede v takem stanju, kljub temu, da je tam ni mogla skoraj nikoli uporabljati. Tudi njena hči (moja sestrična), ki je že od začetka obiskovala šolo v Nemčiji, zelo lepo govori, celi piše in zelo rada uporablja slovenščino, če je le mogoče. Sestrična včasih sicer napiše "bres" namesto brez, "gdaj" namesto kdaj ipd., a vseeno je pohvale vredno, da se trudi, čeravno ji tega ne bi bilo treba.

Včasih se precej mučimo z raznimi pravili in s prisilo mladini vgraditi v podzavest ljubezen do materinščine, a nam bolj ali manj uspeva. V tetinem in sestričninem primeru pa se je brez prisile, čisto samoumevno zgodilo ravno to.

Peter

Vse zastonj, vse zastonj! #2

Pred nekaj tedni sem pisal o gledališki predstavi Vse zastonj, vse zastonj!, ki so jo odigrali v Šmarju pri Jelšah in seveda tudi o odzivih nanjo. Odziv občinstva je bil namreč fenomenalen. Podrobnosti boste našli tudi tukaj.

Če ste bili takrat zadržani ali slučajno niste dobili kart in si je zato niste mogli ogledati, se vam ponuja ekskluzivna možnost.

Predstavo bodo namreč ponovili v SOBOTO, 23. FEBRUARJA 2008, ob 19.00 v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.
Kaj takega se vam ne ponuja vsak dan, zato izkoristite.

Da še enkrat omenim tiste najbolj zaslužne:
Režiser in koordinator projekta je Denis Golež, igralski ansambel pa sestavljajo Marko Kovačevič, Maša Jazbec, Maja Sinkovič, Aleš Novak, Andrej Čebular, Tomaž Žnider in Ana Habjan. Za scenografijo je poskrbela Barbara Romih.

Vstopnice, cena je 4 eure, bodo na voljo dve uri pred pričetkom predstave na blagajni Kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah. Predprodaja vstopnic poteka tudi v Knjižnici Šmarje pri Jelšah.

Več informacij: Mladinski kulturni klub Netek, Vegova ulica 12, 3240 Šmarje pri Jelšah; GSM: 041 289 703 (Denis); elektronska pošta
; spletna stran: www.netek.si.

Ne zamudite!!! Toplo vam priporočam ogled.

Peter

Vse zastonj, vse zastonj! #1

Najbrž ste že prebrali, da je bila v soboto, 12. 1. 2008, premiera gledališke predstave Vse zastonj, vse zastonj!
Ne vem, če sem pravi človek za pisanje kritike, pa vendar si bom drznil ravno to. Prepričan sem, da je ustvarjalcem uspelo vse tisto, kar so načrtovali. S predstavo so želeli opozoriti na nekatere aktualne teme v našem in širšem okolju ter obiskovalcem obenem ponuditi dobro zabavo in sprostitev.
Ponavljam, popolnoma jim je uspelo in še več. V dobrih dveh urah so poskrbeli za polno mero smeha, zabave in redkokaterega gledalca so ob gledanju pustili popolnoma hladnega. Poleg smeha nam lahko gledališka predstava na humoren način vsiljuje razmislek, v kakšni družbi živimo ter dokazuje, da so včasih človekove moralne norme močno na kocki, sploh če gre za preživetje ter da prilika še iz tako poštenega človeka lahko naredi tatu...

Mogoče (čeprav dvomim) sem malce pristranski, kajti tri od igralcev sem že poznal in so mi bili nekateri prizori ravno zaradi tega še bolj zabavni. Malo sem trepetal zanje, a je bilo vse odveč.
Ostali del igralske zasedbe pa smo lahko spoznali na after partyu, ki se je vršil v Lovskem domu Šmarje. Tudi tam je bilo super. Podrobneje o tem ne bom pisal. Od doma sem šel v soboto ob 16-ih in se vrnil v nedeljo ob 15-ih.

Tole ocenjevanje mi ne gre dobro od rok, zato bom dodal samo še tole: Hvala vsem ustvarjalcem, da ste nam popestrili sobotni večer. Bili ste fantastični. Verjamem, da je v to bilo vloženega veliko dela, truda in najbrž tudi odrekanja. Naj vas to ne ustavi pri novih podobnih podvigih, kajti vedite, publika ima vedno prav! In tokrat publika visoko v zrak dviga palec in kliče po še!

Če si predstave zaradi takšnega ali drugega razloga niste uspeli ogledati, nič hudega. Niste edini, kajti tudi šmarski župan ni dobil karte, saj je bilo vse razprodano. In to je garancija, da bodo predstavo še ponovili.

Peter

P.S. Slike in filme bom nalepil naknadno, če jih seveda dobim. Janez upam, da si prebral! :)

Vse zastonj, vse zastonj!

Ste se kdaj vprašali, kaj se zgodi, če ženske vzamejo oblast v svoje roke?

Odgovor na to vprašanje boste izvedeli
v soboto, 12. januarja 2008, ob 18:00 v
Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.
Premierno bodo uprizorili predstavo Vse zastonj, vse zastonj! Predstava, ki jo je napisal Nobelov nagrajenec,
Italijan, Dario Fo, je družbeno-politična satira, ki se dotika tem, ki so
še vedno aktualne, kljub temu, da je bila napisana leta 1974. Nastavlja
ogledalo potrošniški družbi in spremlja usodo dveh delavskih družin, ki v
boju za preživetje posežeta po nedovoljenih sredstvih.

Vse zastonj, vse zastonj! je prva predstava, ki jo pripravljajo pri
gledališki skupini Era neuvrščenih, ki deluje znotraj Mladinskega
kulturnega kluba Netek iz Šmarja pri Jelšah. Predstavo so intenzivneje
pripravljali od septembra 2007. S predstavo želijo občinstvo opozoriti na
nekatere aktualne teme v našem in širšem okolju ter jim obenem ponuditi
dobro zabavo in sprostitev.

Režiser in koordinator projekta je Denis Golež, igralski ansambel pa
sestavljajo Marko Kovačevič, Maša Jazbec, Maja Sinkovič, Aleš Novak,
Andrej Čebular, Tomaž Žnider in Ana Habjan. Za scenografijo je poskrbela
Barbara Romih.

Vstopnice, cena za odrasle je 4 €, za otroke, dijake, študente in
upokojence pa 2 €, bodo na voljo uro pred pričetkom predstave na
blagajni Kulturnega doma.

Se vidimo na razprodaji.



Če imate čas, in če vam ni težko se zapeljati v Šmarje, si predstavo oglejte. V njej nastopajo tudi trije aktivni člani (vključno s predsednikom) društva Na polno, o katerem ste na mojem blogu že lahko brali, ter še nekaj simpatizerjev društva.

Torej, se vidimo v soboto!
Kogar ne bo, ne bo nikoli izvedel, kako bi bilo, če bi prišel.

Peter

Predbožični Dunaj

Obiskati Dunaj, našo "nekdanjo prestolnico", je vedno nekaj posebnega.
Že večkrat smo slišali, da je Dunaj eno najlepših mest na svetu. Sam bi tukaj dodal še Barcelono, Prago ter Budimpešto.
Nekdaj je bilo eno od glavnih mest Avstro-Ogrske in seveda prestolnica habsburške monarhije, ki je precej vplivala tudi na življenje na takratnem področju Slovenije. Mnogi Slovenci so študirali na Dunaju in marsikdo izmed njih je pustil svoj pečat v mestu od Donavi. Najbolj znana sta seveda Jože Plečnik ter Maks Fabiani.

Na Dunaj se redno vračajo ljubitelji zgodovine, umetnosti, glasbe, arhitekture ali pa preprosto vsega lepega. Prebivalci mesta se še danes imajo za nekaj več. Oni niso samo Avstrijci, ampak so predvsem Dunajčani. Na okoličane velikokrat gledajo zviška, podobno pa tudi na vse prebivalce za njih balkanskih držav.

Če se boste odpravili na Dunaj in si ga želeli podrobneje ogledati ter začutiti utrip, se tja odpravita za več dni. Spoznali boste ljudi, zgodovinske in umetniške spomenike, obiskati morate tudi kakšnega od muzejev:

• če imate otroke, jih peljite najstarejši živalski vrt na svetu (Tiergarten Schönbrunn), kjer se je leta 1906 rodil prvi slon v ujetništvu in kjer so kot prvi v Evropi dobili podmladek pande;

• če greste tja v dvoje, si lahko v mestu najdete odgromno romantičnih kotičkov, kjer boste nedvomno uživali;

• če greste tja sami ali s prijatelji, pa je za nočno življenje tudi precej poskrbljeno (vključno z legalno in nelegalno prostitucijo);

• če pa gresta tja po nakupih pa bodo za vas precej dobro poskrbeli ali v predmestju, kjer je eno največjih nakupovalnih središč v Evropi ali pa v mestu, predvsem na Koroški cesti (Kärtner Strasse), ki poteka vse od znamenitega hotela Sacher do stolnice Svetega Štefana (St. Stefans Dom).

Seveda je za vse našteto treba izpolniti enega od pogojev: na Dunaj se ne smete odpraviti s prazno denarnico, saj je življenje v mestu precej drago.

Še poseben čar pa ima mesto pred božičem, ko je vse lepo (ali kičasto) okrašeno in pušča pečat pri vsakem obiskovalcu. V mestu imate stojnice z okraski, darili, kuhanim vinom, grogom ali čajem ter z mnogimi od avstrijskih kulinaričnih posebnosti. Če ste gurman, boste nedvomno uživali, kajti Avstrijci si na tem področju radi privoščijo marsikaj dobrega.

Da ne bom samo pisal, pa bom pokazal nekaj slik, ki sem jih naredil včeraj.

Dvorec Schönbrun ter okoliški park, v katerem je tudi živalski vrt, je ena najbolj obiskanih turističnih točk Dunaja. Leta 2005 ga je obiskalo več kat 2 milijona turistov, ki so se sprehodili po parku in si ogledali notranjost, ki skriva velike sobane, v katerih je med drugim prebivala tudi cesarica Sissi.
Vhod v kompleks zaznamujeta dva stebra, na katerih sta orla, ki ponazarjata simbol Avstrije.


Na drugi strani je znameniti park, v katerem najdemo tudi naravne labirinte. Ravninski del parka se na eni strani zaključuje z Neptunovim vodnjakom.




V novembru in tudi v decembru sem prihajajo tudi mnogi Dunajčani, ki se pogrejejo s kuhanim vinom ter posladkajo s kakšno slaščico ali pa kakšno drugo kulinarično posebnostjo.


V centru mesta pa najdemo zimsko palačo Hofburg, mnogo muzejev, parlament, Hundertwasserjeve posebnosti, Jožefov trg, znamenito špansko šolo jahanja, nacionalno knjižnico, mnogo cerkva ter še veliko drugih znamenitosti. Nekaj utrinkov.












Po mestu se lahko popeljete s kočijo, v mestu je tudi mnogo bogatašev, ki se prevažajo tudi z dragimi "kovinskimi kočijami".




Znamenit hotel Sacher, kjer izdelujejo torte Sacher, ki so dobile ime po 16-letnem pripravniku v kuhinji Franzu Sacherju, ki je leta 1832 na Metternichovem dvoru prvič pripravil legendarno čokoladno torto z marelično marmelado.


In še nenazadnje. Zlata krogla, ki ponazarjo zemljo. Podpira jo moški, spodaj pa so mnogi tehnološki pripomočki, ki prikazujejo, da je tehnika človeku v izredno pomoč in da na tem sloni razvoj celega sveta. Na isti stavbi je na desni strani nekaj podobnega, le da tu zemljo podpira ženska (to sem napisal, da ne bi bilo kakšne zamere...). :)


Dunaj morate obiskati ter doživeti čar mesta. Nekaj posebnega je, če vas tja povabi fant ali punca, mož ali žena, prijatelj ali prijateljica.

Peter

Pariz #2

Prejšnji prispevek sem zaključil v moji sobi 102, kjer se je kljub zabavi tudi nekaj ur spalo. V hotelu je bil zelo vesten varnostnik (črn seveda), ki ni dopuščal niti malenkosti razposajenosti in je vsak zametek zabave zatrl že v kali.
Naslednje jutro smo se bolj ali manj naspani zbudili, se odpravili na obilen zajtrk, kar v Franciji ni ravno pogosto, in nato zopet v mesto. Vozili smo se malo z metrojem, malo z avtobusom. Pred nami je bil ogled trga Vendome, Latinske četrti, Saint Germaina, univerze Sorbona, trga Concorde z obeliskom, Elizejskih poljan, kjer stoji znani slavolok zmage, otoka na Seni-Ile de la Cite s stolnico Notre Dame, Sainte Chapelle, Sacre Couer, ogled muzeja Louvre (kjer hranijo znamenito sliko Leonarda da Vincija, Mono Liso), Mont Martra in na koncu zvečer še sprehod po Pigalu. Težko je napisati vse, kar smo imeli možnost videti in pobliže spoznati, zato bom raje nanizal nekaj slik in filmov.

Zjutraj je večina težko vstala, vid pa se je že popravil, saj so včeraj zvečer nekateri, zaradi množice ogledov in novih informacij seveda, videli takole.


Prehodili smo kar precej in utrujenost je bila očitna.


Videli smo mnogo. Nekakšna zenica Pariza je katedrala Notre Dame, ki je arhitekturni biser in pred katero najdemo ničelno točko Pariza, od katere so merjene vse razdalje v celotni Franciji (point zéro des Routes de France). Okoli katedrale lahko najdete slikovite uličice, ki so polne restavracij, v katerih si lahko kosilo privoščite že od 15 € dalje. Nekateri so se sladkali s "tipičnimi" francoskimi sladicami. Glede na barve le-teh sem pričakoval kasneje kakšne probleme, a jih k sreči ni bilo.



Nato smo se odpravili v Latinsko četrt, kjer kraljuje že zgoraj omenjena univerza. Četrt je polna študentov in ljudi, ki sem pridejo na pijačo, na čvek ali pa na kosilo. Vmes smo se sprehodili čez enega od mnogih mostov, ki so polni uličnih umetnikov, ob Seni pa lahko vidimo tudi majhne knjigarne in pa prodajalce starin. Dekleta so pozirala nam in pa tudi ostalim mimoidočim, saj nas nihče ni poznal...




Popoldne je sledil ogled Louva, o katerem pa raje ne bi zgubljal besed. Mnogo več sem nakladal v filmčkih... :)







Nekateri s(m)o imeli umetnosti dovolj že čez dobro uro. Eni so se odpravili ven na zelenico pred muzej, kjer so počivali, dokler jih mladi domačini (skupaj so na zadnji sliki) niso izzvali v nogometu. To je bil za fante neprecenljiv dogodek, rekli so takole: "Nogomet pred Louvrom - PRICELESS!" Kakšen je bil izid pa ne vem. Aja še to, med našim obiskom Pariza se je v mestu odvijalo Svetovno prvenstvo v ragbiju, a so se vseeno raje pomerili v nogometu. :)




Ljubitelji kave pa smo se odpravili v enega od mnogih Starbucks caffejev, kjer smo lahko privoščili široko paleto različnih okusov kav, čajev in drugih pijač. Mogoče niste vedeli, gre za največjo mednarodno mrežo kavarn na svetu, ki ima v lasti več kot 10000 lokalov.



Sledili so ogledi po mestu. Nekateri so bili zainteresirani, drugi pa so raje pozirali. Sami boste ugotovili, na koga je to letelo. :)




Pozno popoldne pa je sledil ogled bolj razvpitega dela mesta, kjer najdete mnogo zabave, sploh, če ste osamljeni ali si želite takšnih in drugačnih užitkov. Mene so ujeli pred znanim objektom. :) Vstopnine si nisem privoščil, saj se začne šele nekje pri 100 €. Spodaj imate še enega izmed utrinkov iz izložbe. Čemu služi pa ugotovite sami.



Nato smo si v tem delu mesta privoščili večerjo v restavraciji, katere lastnik prihaja iz Bosne. Pričakovali smo kakšne "domače" jedi, a smo dobili piščančji cordon bleu. Tisti, ki me poznate, veste, da ne jem perutnine in sem zrezek odstopil najbolj lačnemu med dijaki.






Na hribčku nad tem delom mesta stoji katedrala Mont Martre in v njeni bližini Pigal, ki je shajališče pesnikov, slikarjev, boemov. Tu se človek počuti kar nekako domače, gre pa za bolj nevarni del Pariza. Pred vzponom, so se mladi in mladi po srcu popeljali s pravljičnim vrtiljakom. Prva je bila na njem naša vodnica.


Pod cerkvijo se zbirajo ljudi različnih starosti, ki na stopnicah uživajo v glasbi, klepetu ali pijači. Zopet eden od krajev v mestu kamor morate obvezno peljati punce, ljubice ali žene...





Utrujeni smo odšli nazaj v hotel. Spodnja slika dokazuje, da imajo ženske (bolj natančno Šmarsko-Savinjska naveza) več energije kot moški, ki smo popadali v svoje postelje in zaspali kot ubiti. :)


Peter