Maturantski ples Gimnazije Lava je pri koncu! Slike bom prilepil kdaj drugič.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji, še posebej bi se rad zahvalil naslednjim ljudem: Cvetki, Marjanu, Momotu, Smiljanu, Jani, Metki, Simoni, Petri, Tadeji, Saši, Nadi ter še nekaterim posameznikom, ki so sodelovali pri ustvarjanju letošnjega plesa.
Nenazadnje pa hvala vsem dijakinjam, dijakom ter ostalim plesalcem, ker ste naredili ples takšen, kakršen je bil.
BREZ VAS MI NE BI USPELO!!!
Peter
Prikaz objav z oznako služba. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako služba. Pokaži vse objave
nedelja, 1. februar 2009
torek, 16. december 2008
Na zdravje!
Včeraj smo se z nekaterimi pevci iz naše šole udeležili snemanja silvestrske oddaja Na zdravje, ki je potekalo v VPK studiu v Ljubljani. Organizatorji so nas povabili, da bi "pomagali žurat" ter prepevali s številnimi glasbenimi izvajalci, ki bodo nastopili v tej oddaji. Nastopili so: Helena Blagne, Nuša Derenda, Langa, Kingston, Čuki, Pop design, Veter, Ivan Hudnik, Alya, 6Pack Čukur itd. Mi pa smo statirali in peli!
Pred odhodom v Ljubljano sem bil prepričan, da je oddaja Na zdravje narodnozabavna, a tukaj ni bilo niti enega gosta s tovrstno glasbo. Morda škoda!
Začelo se je okrog 16-ih.
Najprej smo se morali sleči v nekem skupnem prostoru, ki jim pravijo garderobe. Ker so v sosednjem studiu snemali Strasti, smo morali biti karseda tiho. Glede na to, da se je snemanja udeležilo ogromno pevcev, predvsem iz Štajerske in Koroške, je bilo to kar težko.
Kasneje so nas spravili v studio in naključno smo se morali razporediti po studiu, ki je bil spremenjen v trg na katerem se bo dogajalo silvestrsko rajanje. Jože Potrebuješ nam je vseskozi dajal navodila in najprej je sledilo snemanje skoka v novo leto, saj je bil napovedan visok gost, ki se mu je mudilo naprej. Morda ga prepoznate v hrbet?
Kasneje so posneli še nekaj pogovorov z gosti ter vse kadre z glasbenimi izvajalci. Vsi smo bili iz minute v minuto boljše volje, saj je vseskupaj potekalo zelo sproščeno. Vmes so nas počastili s kuhanim vinom, šampanjcem, vodo, sendviči, rogljički ipd.
Vmesni čas so vsi izkoristili za fotke z znanimi osebami. Objavljam samo dve.
Boštjan Romih je prišel pozdraviti svojo bivšo profesorico in dijake z Lave, saj je tudi sam včasih hodil na našo šolo in pel v našem zboru.
Vmes so malce pozabili na udobje statistov, saj smo nekaj časa ostali brez pijače in smo si morali pomagati vak po svoje. Tule se že vidi utrujenost udeležencev.
Po dobrih šestih urah snemanja jim je uspelo posneti za dobro uro oddaje, ki bo na sporedu 31. 12. ob 22.30 na TV Slovenija 1.
Na koncu pa dodajam še eno izmed slik obeh glavnih voditeljev: Jasne Kuljaj in Boštjana Romiha. Jasna je cel večer delovala malo utrujeno in rahlo tečno, čeprav je bila do gostov in nas vseskozi zelo, zelo prijazna. Izvedel sem, da je ravno včeraj praznovala rojstni dan. Očitno je tudi ona strelka. :) UUUFFFF!!!
Aja, da ne pozabim, režiser oddaje je Marko Naberšnik. Ne poznate? Gre za najuspešnejšega režiserja zadnjih nekaj let v Sloveniji. Uspel je s filmom Petelinji zajtrk.
Bilo je fajn.
Upam, da se bom čim manj videl na kameri.
Peter
Pred odhodom v Ljubljano sem bil prepričan, da je oddaja Na zdravje narodnozabavna, a tukaj ni bilo niti enega gosta s tovrstno glasbo. Morda škoda!
Začelo se je okrog 16-ih.
Najprej smo se morali sleči v nekem skupnem prostoru, ki jim pravijo garderobe. Ker so v sosednjem studiu snemali Strasti, smo morali biti karseda tiho. Glede na to, da se je snemanja udeležilo ogromno pevcev, predvsem iz Štajerske in Koroške, je bilo to kar težko.
Kasneje so nas spravili v studio in naključno smo se morali razporediti po studiu, ki je bil spremenjen v trg na katerem se bo dogajalo silvestrsko rajanje. Jože Potrebuješ nam je vseskozi dajal navodila in najprej je sledilo snemanje skoka v novo leto, saj je bil napovedan visok gost, ki se mu je mudilo naprej. Morda ga prepoznate v hrbet?
Kasneje so posneli še nekaj pogovorov z gosti ter vse kadre z glasbenimi izvajalci. Vsi smo bili iz minute v minuto boljše volje, saj je vseskupaj potekalo zelo sproščeno. Vmes so nas počastili s kuhanim vinom, šampanjcem, vodo, sendviči, rogljički ipd.
Vmesni čas so vsi izkoristili za fotke z znanimi osebami. Objavljam samo dve.
Boštjan Romih je prišel pozdraviti svojo bivšo profesorico in dijake z Lave, saj je tudi sam včasih hodil na našo šolo in pel v našem zboru.
Vmes so malce pozabili na udobje statistov, saj smo nekaj časa ostali brez pijače in smo si morali pomagati vak po svoje. Tule se že vidi utrujenost udeležencev.
Po dobrih šestih urah snemanja jim je uspelo posneti za dobro uro oddaje, ki bo na sporedu 31. 12. ob 22.30 na TV Slovenija 1.
Na koncu pa dodajam še eno izmed slik obeh glavnih voditeljev: Jasne Kuljaj in Boštjana Romiha. Jasna je cel večer delovala malo utrujeno in rahlo tečno, čeprav je bila do gostov in nas vseskozi zelo, zelo prijazna. Izvedel sem, da je ravno včeraj praznovala rojstni dan. Očitno je tudi ona strelka. :) UUUFFFF!!!
Aja, da ne pozabim, režiser oddaje je Marko Naberšnik. Ne poznate? Gre za najuspešnejšega režiserja zadnjih nekaj let v Sloveniji. Uspel je s filmom Petelinji zajtrk.
Bilo je fajn.
Upam, da se bom čim manj videl na kameri.
Peter
četrtek, 11. december 2008
Presenečenje
Ne maram presenečenj, čeprav sem jih pa potem vedno vesel.
Danes zjutraj me je v zgornjem kabinetu čakalo polno srčkastih belih in rdečih balonov raztresenih po celem kabinetu, plišasti kuža, božično drevo ter dih jemajoča glasbena voščilnica. :)
Krivci: 4. e
V spodnjem kabinetu pa me je na mizi čakala 1 meter dolga čokolada ter roza darilna vrečka z vsebino, ki ni primerna za na blog.
Krivci: 4. g
Bil sem presenečen in rad bi se zahvalil vsem "krivcem". :) Hvala vsem in imam vas rad.
Tule pa še nekaj slik, potem ko sem vse skupaj dal na en kup.
In še pogled od daleč.
Sedaj imam najbrž edini božično-novoletno okrašen kabinet v službi. Drugi bodo pa zavistni... :)
Hvala še enkrat.
Peter
P.S. (11.12.2008 ob 15:08)
Dobil sem še vrečko z v kateri je bil ananas, dva paradižnika, dve jabolki, 2 pomaranči, kumara, korenček ter Rocher, raffaello, Renduoir ter tole voščilo:
Za dolgo, zdravo
življenje
in kratke, sladke
trenutke.
3. b
Pa objavili so nas na Drugem svetu. :)
Danes zjutraj me je v zgornjem kabinetu čakalo polno srčkastih belih in rdečih balonov raztresenih po celem kabinetu, plišasti kuža, božično drevo ter dih jemajoča glasbena voščilnica. :)
Krivci: 4. e
V spodnjem kabinetu pa me je na mizi čakala 1 meter dolga čokolada ter roza darilna vrečka z vsebino, ki ni primerna za na blog.
Krivci: 4. g
Bil sem presenečen in rad bi se zahvalil vsem "krivcem". :) Hvala vsem in imam vas rad.
Tule pa še nekaj slik, potem ko sem vse skupaj dal na en kup.
In še pogled od daleč.
Sedaj imam najbrž edini božično-novoletno okrašen kabinet v službi. Drugi bodo pa zavistni... :)
Hvala še enkrat.
Peter
P.S. (11.12.2008 ob 15:08)
Dobil sem še vrečko z v kateri je bil ananas, dva paradižnika, dve jabolki, 2 pomaranči, kumara, korenček ter Rocher, raffaello, Renduoir ter tole voščilo:
Za dolgo, zdravo
življenje
in kratke, sladke
trenutke.
3. b
Pa objavili so nas na Drugem svetu. :)
sobota, 29. november 2008
Maturanc 2008 #2
Kar nekaj vode je že preteklo, kar precej vetra prepihalo in dosti besed se je zgubilo v večnost, odkar sem objavil trailer o letošnji maturantski ekskurziji mojega razreda.
Obljubil sem, da bom napisal nekaj podrobnosti, ki se jih bomo vsi skupaj spominjali, saj hodimo že dobre tri leta po isti poti: jaz seveda službeni, GL-1.e, nato 2.e, nato 3.e in sedaj 4.e pa po šolski.
Preidimo k stvari.
1. DAN
4. septembra 2008, nekaj po osmi uri zjutraj, smo se člani 4. e in 4. f s tremi spremljevalci dobili pred šolo. Vsi otovorjeni s prtljago in vsi z nasmehom na obrazih. Organizator izleta je bila Turistična agencija Palma iz Celja.
Sam sem se že na začetku držal za glavo in kar večina mojih por na koži je kot posledico začetne treme spuščala pot.
Situacija se je kmalu umirila in z našim vodnikom Jašo sva se že smejala. Tole sliko dajem zato, da lahko preverite profil obeh... :)
Čisto vsem pa le ni bilo vseeno ob slovesu, nekateri pari pa so celo namerno zamujali. Ja, treba se je bilo kvalitetno posloviti.
Odpeljali smo se proti ljubljanskemu Letališču Jožeta Pučnika, kjer smo opravili vse formalnosti: prijavili orožje, še zadnjič iz domačega omrežja poklicali starše, prijatelje, ljubčeke, ljubice... ter naleteli že takoj na problem. Imeli smo karte za redno linijo letala Adrie Airways v Atene, številka leta JP 884, a tu se je zalomilo. Letalo Canadair Regional Jet 200 sprejme 50 potnikov in točno toliko nas je tudi bilo. Adria je nekemu poslovnežu prodala še eno karto več in kar naenkrat nas je bilo 51. Obrazi so bili iz minute v minuto bolj zaskrbljeni, spraševati smo se začeli, kdo bo ostal doma. sam sem se smejal, saj sem vedel, da bo v tem primeru potrebno paziti na enega manj. V tistem trenutku pa seveda nisem pomislil, da sem potnik brez karte lahko celo sam. :)
Zadevo je rešil naš vodnik Jaša, ki se je dogovoril, da bo sedel na dodatnem sedežu v pilotski kabini ter od tam skrbel za varnost našega poleta. Jaša se nam je po zvočniku celo javil iz pilotske kabine ter povedal, da pilota z njim ravnata lepo. :)
Mi pa smo uživali v letu.
Ob 11.45 smo odleteli iz Ljubljane, v Atenah pa pristali ob 14.50. Sprejel nas je šofer Tomaž ter nas popeljal po grški prestolnici. Ogledali smo si Olimpijski stadion, predsedniško palačo, kjer smo opazovali tudi menjavo straže, Hadrijanov slavolok, knjižnico, akademijo, univerzo itd. Na Plaki smo imeli prosto za kosilo ter za sprehod po centru mesta.
Večina si je za kosilo naročila Gyros pito, nekateri pa so raje poizkusili preverjeno hrano z imenom pomfri. Naj vam izdam, da so tudi želeli pito, a so imeli težave pri razumevanju oziroma izražanju. Eden izmed njih (a uganete kateri?) je pokazal na naše gyrose ter rekel three this, a ga je razumel french fries. Vseeno pa so bili veseli, saj jim je teknil poplaknili pa so ga s pristnim grškim jabolčnim sokom.
V mestu se nam je pridružila še animatorka Eva in skupaj smo se odpravili v hotel ter kasneje s podzemno nazaj na Plako. Zaključili smo v eni od tipičnih grških tavern ter v ritmu sirtakija nadaljevali večer. Zopet pa smo pili grško vodo. :)
Poglejteeeeeeeeeee kaj je bilo na odru!
Medtem pa s(m)o zunaj temnopolte prodajalce cvetja učili slovenščine.
Po predstavi smo prepevali po Atenah in odšli nazaj v hotel. Ker smo bili precej glasni, so nas ustavili policisti. Malo smo obmolknili, saj smo pričakovali probleme. A policiste je zanimalo samo odkod smo pohvaliti pa so se morali tudi s tem, da poznajo naše nogometaše ter košarkaše.
Prvi dan je tako minil.
Peter
Obljubil sem, da bom napisal nekaj podrobnosti, ki se jih bomo vsi skupaj spominjali, saj hodimo že dobre tri leta po isti poti: jaz seveda službeni, GL-1.e, nato 2.e, nato 3.e in sedaj 4.e pa po šolski.
Preidimo k stvari.
1. DAN
4. septembra 2008, nekaj po osmi uri zjutraj, smo se člani 4. e in 4. f s tremi spremljevalci dobili pred šolo. Vsi otovorjeni s prtljago in vsi z nasmehom na obrazih. Organizator izleta je bila Turistična agencija Palma iz Celja.
Sam sem se že na začetku držal za glavo in kar večina mojih por na koži je kot posledico začetne treme spuščala pot.
Situacija se je kmalu umirila in z našim vodnikom Jašo sva se že smejala. Tole sliko dajem zato, da lahko preverite profil obeh... :)
Čisto vsem pa le ni bilo vseeno ob slovesu, nekateri pari pa so celo namerno zamujali. Ja, treba se je bilo kvalitetno posloviti.
Odpeljali smo se proti ljubljanskemu Letališču Jožeta Pučnika, kjer smo opravili vse formalnosti: prijavili orožje, še zadnjič iz domačega omrežja poklicali starše, prijatelje, ljubčeke, ljubice... ter naleteli že takoj na problem. Imeli smo karte za redno linijo letala Adrie Airways v Atene, številka leta JP 884, a tu se je zalomilo. Letalo Canadair Regional Jet 200 sprejme 50 potnikov in točno toliko nas je tudi bilo. Adria je nekemu poslovnežu prodala še eno karto več in kar naenkrat nas je bilo 51. Obrazi so bili iz minute v minuto bolj zaskrbljeni, spraševati smo se začeli, kdo bo ostal doma. sam sem se smejal, saj sem vedel, da bo v tem primeru potrebno paziti na enega manj. V tistem trenutku pa seveda nisem pomislil, da sem potnik brez karte lahko celo sam. :)
Zadevo je rešil naš vodnik Jaša, ki se je dogovoril, da bo sedel na dodatnem sedežu v pilotski kabini ter od tam skrbel za varnost našega poleta. Jaša se nam je po zvočniku celo javil iz pilotske kabine ter povedal, da pilota z njim ravnata lepo. :)
Mi pa smo uživali v letu.
Ob 11.45 smo odleteli iz Ljubljane, v Atenah pa pristali ob 14.50. Sprejel nas je šofer Tomaž ter nas popeljal po grški prestolnici. Ogledali smo si Olimpijski stadion, predsedniško palačo, kjer smo opazovali tudi menjavo straže, Hadrijanov slavolok, knjižnico, akademijo, univerzo itd. Na Plaki smo imeli prosto za kosilo ter za sprehod po centru mesta.
Večina si je za kosilo naročila Gyros pito, nekateri pa so raje poizkusili preverjeno hrano z imenom pomfri. Naj vam izdam, da so tudi želeli pito, a so imeli težave pri razumevanju oziroma izražanju. Eden izmed njih (a uganete kateri?) je pokazal na naše gyrose ter rekel three this, a ga je razumel french fries. Vseeno pa so bili veseli, saj jim je teknil poplaknili pa so ga s pristnim grškim jabolčnim sokom.
V mestu se nam je pridružila še animatorka Eva in skupaj smo se odpravili v hotel ter kasneje s podzemno nazaj na Plako. Zaključili smo v eni od tipičnih grških tavern ter v ritmu sirtakija nadaljevali večer. Zopet pa smo pili grško vodo. :)
Poglejteeeeeeeeeee kaj je bilo na odru!
Medtem pa s(m)o zunaj temnopolte prodajalce cvetja učili slovenščine.
Po predstavi smo prepevali po Atenah in odšli nazaj v hotel. Ker smo bili precej glasni, so nas ustavili policisti. Malo smo obmolknili, saj smo pričakovali probleme. A policiste je zanimalo samo odkod smo pohvaliti pa so se morali tudi s tem, da poznajo naše nogometaše ter košarkaše.
Prvi dan je tako minil.
Peter
sreda, 29. oktober 2008
Moj forum
Ustvaril sem svoj forum, kjer bom večinoma:
Za ogled ocen se morate registrirati.
Peter
- objavljal ocene testov
- objavljal kakšne naloge za utrjevanje znanja
- klepetal z dijaki o šolskih zadevah
- klepetal z vsemi vami o drugih aktualnih zadevah ter
- razno
Za ogled ocen se morate registrirati.
Peter
sreda, 17. september 2008
Maturanc 2008
S takimi ljudmi bi si upal iti kamorkoli! Mislim, da sem s tem povedal vse.
Zaenkrat pa trailer.
Peter
Zaenkrat pa trailer.
Peter
ponedeljek, 24. december 2007
Provansa in Barcelona #2
Pisati sem začel že pred dobrimi tremi tedni, a se je vmes dogovilo toliko stvari, da sem kar pozabil na nadaljevanje. Tole je drugi del. Danes bom bolj skop z besedami, saj nekateri raje gledajo le slike.
Avignon, Francija, dih jemajoča Papeška palača.
Marjeta je pridno razlagala.
Nekateri smo se zabavali po svoje.
Iz palače je odličen pogled na okolico.
Skupinska pred palačo. Pihalo je kot pes, a se tega žal ne da slikati.
Ponte du Gard. Če se vam zdi znana slika, obrnite bankovec za 5 €.
Na poti do tja smo Marjeti izmaknili megafon in vsem turistom pokazali, da smo iz Slovenije.
Pet velikih šefov.
Del razreda 3.e z razrednikom.
Praznoval je naš dragi Žiga.
Zopet ena resna.
Muzej Salvadora Dalija v Figuerasu je bil, zaradi vloma vanj, žal zaprt.
Potem je sledila vožnja do Lloret de Mara. Kaj se je dogajalo zvečer pa si poglejte na ŽUVO.TV.
Peter
Avignon, Francija, dih jemajoča Papeška palača.
Marjeta je pridno razlagala.
Nekateri smo se zabavali po svoje.
Iz palače je odličen pogled na okolico.
Skupinska pred palačo. Pihalo je kot pes, a se tega žal ne da slikati.
Ponte du Gard. Če se vam zdi znana slika, obrnite bankovec za 5 €.
Na poti do tja smo Marjeti izmaknili megafon in vsem turistom pokazali, da smo iz Slovenije.
Pet velikih šefov.
Del razreda 3.e z razrednikom.
Praznoval je naš dragi Žiga.
Zopet ena resna.
Muzej Salvadora Dalija v Figuerasu je bil, zaradi vloma vanj, žal zaprt.
Potem je sledila vožnja do Lloret de Mara. Kaj se je dogajalo zvečer pa si poglejte na ŽUVO.TV.
Peter
torek, 4. december 2007
Provansa in Barcelona #1
Začelo se je v Celju, od koder smo v nedeljo pozno zvečer krenili proti Barceloni. Čakala nas je dolga pot, ki pa je minila v prijetnem, prijateljskem, popotniškem in filmskem vzdušju.
Bilo nas je skoraj 90 in zato smo imeli seveda dva avtobusa, na vsakem pa enega od vodnikov. Na prvem je bil Mitja, na našem (drugem) pa je kraljevala Marjeta. Potovanje nam je organizirala Turistična agencija Palma.
Pot nas je vodila preko severne Italije, do Monaka, kjer je sledil jutranji sprehod in prvi daljši postanek. Ogledali smo si žepno državo, ki je manjša kot 2 kvadratna kilometra in ima nekaj čez 30-tisoč prebivalcev, večinoma bogataše, poslovneže in športnike ki zaradi nizkih davkov prebivajo v Monaku.
Najprej smo se ustavili pred Oceanografskim muzejem, ki je eden največjih na tem področju.
Sledil je sprehod do kraljeve palače, kjer vedno stoji častna straža, še prej pa smo si pogledali katedralo Svetega Nikolaja, kjer je pokopan dolgoletni knez Rainer ter njegova Grace Kelly.
S hriba je fantastičen pogled na Monte Carlo. Tisti, ki gledate formulo ena veste, da se tukaj vsako leto odvija dirka.
Sprehodili smo se tudi po Monte Carlu, do znamenitega casinoja, v katerem sem jaz nekoč priigral nekaj denarja. Ni ga takega prestižnega avtomobila na svetu, da ga ne bi bilo mogoče videti na tem mestu.
Takole pa izgleda monaški policist.
Tunel, skozi katerega vozijo dirkači formule ena več kot 200 km/h.
Skupinska pred katedralo v Monaku.
Potem smo se odpravili dalje mimo Nice in naprej po Azurni obali. Pogledi levo in desno z avtobusa so seveda fantastični.
Nekateri so zaradi dolge vožnje omagali in vsakih pet minut smo jih našli v drugačnem poločaju. :)
Jaz sem celo pot veselo fotografiral ter se nagajivo smejal (čemu le? :)), včasih sem tudi grdo pogledal.
Marjeta nas je pripeljala v mesto Grasse, kjer smo obiskali parfumerijo. Provansa je cela znana tudi po parfumih.
Obiskali smo še Aix-en-Provence. Zanimivo mesto, tipično južnofrancosko.
Na koncu smo se odpravili proti Arlesu, kjer smo prespali v hotelu. Nekateri so imeli srečo in zopet dobili sobo 102.
Peter
Bilo nas je skoraj 90 in zato smo imeli seveda dva avtobusa, na vsakem pa enega od vodnikov. Na prvem je bil Mitja, na našem (drugem) pa je kraljevala Marjeta. Potovanje nam je organizirala Turistična agencija Palma.
Pot nas je vodila preko severne Italije, do Monaka, kjer je sledil jutranji sprehod in prvi daljši postanek. Ogledali smo si žepno državo, ki je manjša kot 2 kvadratna kilometra in ima nekaj čez 30-tisoč prebivalcev, večinoma bogataše, poslovneže in športnike ki zaradi nizkih davkov prebivajo v Monaku.
Najprej smo se ustavili pred Oceanografskim muzejem, ki je eden največjih na tem področju.
Sledil je sprehod do kraljeve palače, kjer vedno stoji častna straža, še prej pa smo si pogledali katedralo Svetega Nikolaja, kjer je pokopan dolgoletni knez Rainer ter njegova Grace Kelly.
S hriba je fantastičen pogled na Monte Carlo. Tisti, ki gledate formulo ena veste, da se tukaj vsako leto odvija dirka.
Sprehodili smo se tudi po Monte Carlu, do znamenitega casinoja, v katerem sem jaz nekoč priigral nekaj denarja. Ni ga takega prestižnega avtomobila na svetu, da ga ne bi bilo mogoče videti na tem mestu.
Takole pa izgleda monaški policist.
Tunel, skozi katerega vozijo dirkači formule ena več kot 200 km/h.
Skupinska pred katedralo v Monaku.
Potem smo se odpravili dalje mimo Nice in naprej po Azurni obali. Pogledi levo in desno z avtobusa so seveda fantastični.
Nekateri so zaradi dolge vožnje omagali in vsakih pet minut smo jih našli v drugačnem poločaju. :)
Jaz sem celo pot veselo fotografiral ter se nagajivo smejal (čemu le? :)), včasih sem tudi grdo pogledal.
Marjeta nas je pripeljala v mesto Grasse, kjer smo obiskali parfumerijo. Provansa je cela znana tudi po parfumih.
Obiskali smo še Aix-en-Provence. Zanimivo mesto, tipično južnofrancosko.
Na koncu smo se odpravili proti Arlesu, kjer smo prespali v hotelu. Nekateri so imeli srečo in zopet dobili sobo 102.
Peter
Naročite se na:
Objave (Atom)