snežinka

drobna bela lahka snežinka popolnih oblik

se med poigravanjem po zraku ne zaveda

da jo gleda stotine zaskrbljenih oči

na obrazih negotovih ljudi

ki se jim je strah zažrl v kosti

in misli begajo iščejo razlage 

Ali se bo negotovost kdaj končala?

Ali se bomo še lahko objeli?

ostali so nam nasmeh upanje

ljubezen ki je strah ne zmore vzeti

vsega tega drobna bela snežinka ne ve

zato prosto pada na zemljo

in se tako neizbežno približuje 

svojemu koncu

Peter

marioneta

danes je prvi pomladni dan

vse se prebuja

le ti se ne zmeniš zame

sem le marioneta

s katero se poigravaš

vse dokler

ne bom prerezal niti

in osvobodil svoje duše

Peter

Vse

... vse bi dal
da bi se lahko zaljubil vate
prav vse
nikomur ne bi pojasnjeval zakaj
le užival bi
kakor list papirja bi bil
ki se dviga v vrtincu vetra
odletel bi kamorkoli
samo da bi užival s tabo
ti si misliš, kako mi je
a ti ne more biti mar
saj sploh ne veš kaj se mi plete v glavi
vendar prišel bo trenutek
ko boš spoznala
da sem dober človek
morda že prav kmalu
morda
vse bom dal, da se bo to zgodilo...

Peter

Skozi grlo

Izrečem besedo.
Izustim sik.
Izdihnem zrak.
Odpihnem spomin.
Izpljunem tebe.
Bruhnem ogenj.

Peter

Komentar

Včeraj sem bil na svojem blogu prvič prisiljen narediti tisto, za kar sem predvideval, da mi na blogu ne bo potrebno nikoli storiti.

Že na začetka svojega pisanja sem si rekel, da nikoli ne bom brisal nobenega komentarja in tega tudi sedaj nisem naredil. Sem jih pa pri prejšnjem prispevku onemogočil, saj me je zmotil en komentar, ki me je spominjal na neko temnejše obdobje zgodovine. Smešno je le, da direktno sploh ne govori o meni, ampak navaja neka imena, ki sem se jih odločil pozabiti. Mogoče vam kdaj celo zaupam, o čem trenutno govorim. :)

Opravičujem se tistim, ki ste včeraj komentirali, zato pišem tole, tako lahko svoje mnenje o prejšnjem prispevku napišete kar tukaj.

Morda je pa to še en dokaz, da se lahko poezija razlaga na mnoge načine, in da je na prvi pogled zelo jasna zadeva lahko še kako meglena.

Peter

Strah me je

Strah me je,
da bi te zopet srečal
in morda spet vzljubil.
Želim si tega,
a ne bom priznal,
saj veš kakšen sem.
Hočem te imeti
pa čeprav mi je težko
se spremeniti.

Morda bova kdaj spet eno,
morda si bom kdaj uspel priznati,
da te nikoli nisem prenehal imeti rad.

Peter

Razumeti

Razumem svetlobo.

Razumem temo.

Razumem veselje.

Razumem žalost.

Razumem življenje.

Razumem smrt.

Razumem tebe.

Zakaj ne razumem sebe?

Peter

Je res?

Začelo se je
kot si si zaželela,
šla sva do obzorja,
ki si mi ga pokazala,
končala sva na plaži in
plavala v toplem morju,
katerega si mi ogrela.

Zbudila si v meni nekaj,
kar še nikoli nisem čutil,
upam,
da bo trajalo večno
upam,
da končalo se bo srečno.

Ko dvomil sem vase,
si mi dala še več poguma,
kot sem ga kdajkoli imel,
rekla si mi tri besede,
ki so v meni vzbudile ekstazo.

Noč je postala dan,
slano je bilo sladko
žalost je bila veselje,
laž je postala resnica.

Še vedno slišim tvoje besede,
tvoja ljubezen je postala moja,
nikoli si ne bi mislil,
kako lahko sem srečen,
želim, da bi ta trenutek bil zame večen.

Vračam te tvoje besede
verjamem,
da jih slišiš.

Rad te imam!

Peter

- 0 +

Zvečer posedam pred hišo gledajoč v dolino,
zagledam človeka s puško na rami,
ves zelen odločno stopa gozdu naproti.
Le kaj te žene ljubi človek?
Morda smrt, izguba, bolečina, jok, trpljenje?
Zakaj meniš, da je več vredno tvoje življenje?

Odjekne strel!

Verjamem, da si dober v srcu, a dvom je večji od resnice,
veš, dragi človek, tudi živali imajo svoje pravice.

Peter

Megla

Nastala si nekje daleč
na obzorju umirajočega sonca,
dvignila si se v višine.
Rasla si, se bohotila.

Gledal sem te čez obzorje,
potiho sem te želel čutiti,
a sem se vseeno bal.
Nisi vprašala, samo prišla si.

Dotaknila si se mojega obraza,
prepojila mojo kožo,
želel sem, da bi ostala večno.
Bil sem hvaležen, da si moja.

Dihal sem in užival,
ničesar nisem storil,
odšla si nekam daleč ter izginila.
Medtem se je ponovno rodilo sonce.

Peter

Ti

Bila si sonce,
zdaj je tema.

Bila si vetrič,
zdaj je burja.

Bila si nasmeh,
zdaj so solze.

Bila si glasba,
zdaj je tišina.

Bila si sladkor,
zdaj je vse grenko.


Peter

Molitev

Z dovoljenjem avtorice bom tule objavil eno pesem, za katero sama pravi, da je malo bolj žalostna. Katja Jagoda Gorečan je pred kratkim izdala pesniško zbirko z naslovom Angeli istega porekla. Bil sem na predstavitvi v Šentjurju in moram povedati, da sem bil pozitivno presenečen in hvaležen za povabilo. Katja, čestitam še enkrat. Včasih je lepo preživeti večer tudi malo drugače. Poskusite, ne bom vam žal!

Peter


Molitev


in zdaj molim k tebi bog
če si ti res ti in ne namišljen svod
nevidnih črt na nebu nebes
in zlati kipi utrujenih in mrtvih teles


če si ti res bog in ne le prikazen
če mi pomagaš najti smisel
in če imaš dovolj jajc da me oživiš
potem me dvigni iz prepada


če si ti res bog ki bi ga ljubila
če si sanje da bi se kje spočila
če si vrv upa ki me bo ujela
potem ne stoj v nebesih in pridi dol



preden se ubijem


AMEN


(Katja J. Gorečan)