Ravnokar sem se vrnil z obiska. Z mojim bratrancem sva si danes privoščila poseben luksuz o katerem bom pisal kaj več, ko bodo prispele slike, in če bodo seveda uspele. Glavna akterja vsa bila midva, režiserka seveda Katja, direktor fotografije pa Sašo.
Že dopoldne po dveurnem napornem tenisiranju smo se zmenili, da jih pridem popoldne obiskat. Seveda sem držal besedo in šel. Najprej je bil mišljen samo obisk, ki se je sprevrgel v večurno govorenje in skupinsko prehranjevanje.
Napokali smo se raznovrstnih dobrot, tako da smo kasneje ob gledanju Big Brotherja morali ležati, ker se sedeti ni dalo. Vseskozi sem se spraševal, če mi je bilo sploh potrebno toliko jesti? Seveda ne, ampak nekako salama, sir, bunka, paprika, vsesorte sladkarije so nas kar potegnile vase, če sem natančnejši je bilo ravno obratno.
Nisem neko razvajeno dete, ki venomer jamra, da mora shujšat, čeprav se presneto dobro zavedam, da bi mi to le koristilo. Pa vendar, zakaj sem se potem tako najedel? Na to pa ne najdem odgovora. Mogoče zato, ker smo vsi jedli, mogoče zato, ker je drugje vedno boljše kot doma, mogoče zato, ker preprosto uživam v hrani, morda zato, ker se ne zavedam posledic? Ne vem in me zdajle tudi ne zanima. Vem le, da je kdaj potrebno storiti kakšno "napako", da drugič vemo kako ravnati. Vem tudi to, da se je užitkom včasih potrebno samo prepustiti in o njih kasneje ne razmišljati, še manj pa jih obžalovati.
Zdaj pa že bluzim. Rešitev je na dlani, v kratkem kak dober tenis, sprehod, tek, kolesarjenje ipd. in kalorije bodo šle kot bi mignil... Če le užitki ne bodo prepogosti... :)
Peter
4 komentarji:
Dobro jutro!
Zanimiva tema. Mislim, da ste opisali problem, ki je prisoten med nami vsemi in seveda povsod po svetu. Problem pretiranega prehranjevanja je pogost pojav. Vejetno se tudi premalo zavedamo posledic.
No ampak z nečem se pa ne morem strinjati, da b bila kje drugje tako dobra hrana kot doma. Sicer je res, da včasih kakšna mama slabše kuha kot druga, ampak tu so seveda še naše drage stare mame in če dobro premislim, njihovo kuhinjo ne zamenjam za nič na svetu. Tudi sama sem že nekaj časa nazaj pričela s treniranjem kuharskih vščin in upam, da mi bo kdaj uspelo tako dobro kuhati kot to uspeva starim mamcam. :) Sicer pa saj vsi poznamo pregovor: Ljubezen gre skozi želodec.
Mislim, da je mojih misli o tej temi dovolj. Želim vsem prijeten dan z obilo zdrave in s ščepcem malo manj zdrave prehrane.
Pizda ti se mastiš, jaz pa že četrti dan brez hrane :S
"Vem tudi to, da se je užitkom včasih potrebno samo prepustiti..."
tale misel mi je zelo všeč. včasih se moreš sprostit če ne ti je kasneje žal, da nisi izkoristil priložnosti...
lep dan
V družbi je jesti čisto drugače kot sam doma. Ob druženju dobi hrana čisto drug pomen in tudi sam se takole ob dobrem pogovoru velikokrat prenajem vsega.
Ampak dokler se takšne prekomerne gostije ne preselijo v del vsakdana ste mnde lahko brez skrbi. :D Šport pa je potem koristen že vsaj zato, da si pomirimo slabo vest... Dolgoročno pa seveda tudi za ''linijo''.
Objavite komentar