nedelja, 15. junij 2008

Kam so šli naši športniki?

Zadnje čase se veliko govori o športu nasploh. Šport gor, šport dol, trenutno poteka tudi nogometno prvenstvo, ki je še dodaten motiv za pogovor v družini, ob šanku, v šoli ali kje drugje.
Mene pa skrbi, kaj je z našimi športniki, oziroma športom nasploh. Nogometna pravljica je že zdavnaj ugasnila, rokometna ravnokar ugaša, košarkaška pravtako. To so naši skupinski športi, nič kaj drugače ni pri nekaterih individualistih: smučarjih, smučarskih skokih, naši Jolandi ipd.

Sicer ne vem natančno kaj se dogaja, lahko pa poskusim ugotoviti. Vsi omenjeni ugašajoči športi imajo en skupni imenovalec. Denar! Preveč denarja lahko škoduje, premalo pa tudi. Kje so se na denarni osi znašli omenjeni športi, presodite sami.
Na kakšnem znanem internetnem portalu bi najbrž že pred koncem analize zapisali, da je zato kriva vlada, ker ima v rokah škarje in platno, a menim, da so ji škarje tokrat ukradli drugi.

Še ena ideja se mi je utrnila. Vemo, da je od tako majhne države težko pričakovati, da bodo njeni športniki uspešni v večini športov, zato bi bilo treba postaviti prioritete, ki bi z vzorom vlekle dalje. Ne dolgo tega so nas naši športniki razvadili z uspehi in poluspehi in zato sedaj pričakujemo vsaj toliko.

Če pogledamo otroke v osnovni in srednji šoli, ki imajo na voljo čedalje več metod in možnosti za učenje, a se kljub vsemu čedalje manj učijo, ker nimajo neke vlečne vrvi v družbi, ki bi jim pomagala k uspehu, vendar pri tem ne bi smela početi ničesar namesto njih, kot si nekateri mnogokrat razlagajo pomoč.
Lahko, da se je vzorec obnašanja prenesel tudi na naše športnike, ki so postali preveč samozavestni v eni smeri in mnogo premalo v neki drugi.

Morda pa je le za vse kriv moj prvi skupni imenovalec. Denar. Morda pa ga imajo nekateri preveč in zato ni več tiste zanesenosti, ki je nekdaj bila.

Pojasnilo: S prispevkom nisem želel užaliti športnikov, ki so še kljub vsemu zelo uspešni in se trudijo s polno paro. Njim gredo vse pohvale, a jih raje ne bom našteval, da ne bi slučajno koga pozabil.

Peter

11 komentarjev:

Janez Mikec pravi ...

Problem je, da tam kjer smo uspešni, športi niso tako dobro medijsko pokriti.

Recimo ultramaratonski kolesar Jure Robič, ki vozi na dirki RAAM. Ta preizkušnja je bila označena za najtežjo na svetu! pa nimajo niti nagrad za zmagovalca, o njem pa se tudi bore malo govori.

Imamo svetovno prvakinjo v plezanju Martino Čufar

Tim Kevin Ravnjak pri 11ih letih je eden najboljših deskarjev v Evropi do 16 let.

Anonimni pravi ...

hja, ampak špotri kot so kolesarjenje, plezanje i ndeskanje niso zanimivi za širšo javnost.
Ljudje radi gledamo nogomet, Celjani zlasti rokomet :), tudi košarko.

Mediji bodo pokrivali špotre zanimive za širšo javnost, prav tako pa je tudi s sponzorji. Nekdo, ki bo denar namenil v Celju v rokomet bo dosti bolj znan kot pa če bi ga namenil recimo celjskim plavalcem, ki so imeli že kar nekaj uspehov, ampak ljudi (razen družin plavalcev) ta šport nekako ne zanima.

Janez Mikec pravi ...

Drži. Sem pozabil že sam napisati, pa nisem hotel brisati in ponovno napisati komentarja.

Anonimni pravi ...

Men se pa zdi, da se pri nas premalo vlaga v šport kot v tujini. Na tem področju nismo v "Evropi". Poleg tega pa imajo v športu veliko moč takšni in drugačni lobiji, managerji, ki v ospredje rinejo svoje igralce in zato je takšno stanje v sloveniji povsem razumljivo.

Je pa tudi res, da je konkurenca v športih kot so rokomet, košarka in še najbolj nogomet v svetu zares velika in je do uspeha toliko težje priti, kot v kakšnem drugem športu.

Pa še naši športniki so nas v preteklosti zelo razvajali s svojimi rezultati in danes od njih morda preveč pričakujemo(ali pa ne?)

Anonimni pravi ...

Hehe, očitno smo Slovenci ostali dobri samo še v ''šinfanje'' na 100m, pa ''s trebuhom za pivom'' na 12km.
Slabi nismo tut v skoku v sosedovo spalnico(brez ovir).

Namesto da bi se zgledovali po kakih cigo***, ki so zelo dobri v športu ''Razbit al oropat Slovenca'' v 10sek.Pa še boljš je plačan

(heh, sm vidu da mam zadne cajte sam ''pametene'' komentarje)

Fender

Anonimni pravi ...

men je pa zanimivo predvsem to, kako slovenci ne znamo stati za svojimi športniki. pridejo dobre in slabe uvrstitve in ko smo na vrhu je vse super in oh in sploh. ko pa ne gre, smo vsi tako hudičevo pametni in od podpore ni nič. v smislu, sej sm vedu, še js bi bolš naredu...

spomnem se, ko je bla enkrat na olimpijskih igrah narejena statistika koliko medalj bi mel, če bi bli veliki kot ZDA. mislim, da bi jih v tem primeru krepko presegl. glede na našo velikost mamo neki hudičevo dobrih rezultatov na katere smo lahko ponosni.
in js osebno sm prou vesela, ko zasledim dobro uvrstitev (in za mene dobro pomeni tudi 10. mesto) in jim lahko samo čestitam za ves trud, ki ga vlagajo

Black_ICE pravi ...

Janša je kriv, kdo pa drug.

Anonimni pravi ...

Ja Pers, kaj pa Cop, Spik, Pegan, Petkovsek, Mankoc ..., ki so ze leta vrhunski?

Unknown pravi ...

Slovenska košarka ni v padcu, ampak je na dobri poti da poseže po uvrstitvi na olimpijske igre, kamor se še nikoli v zgodovini ni uvrstila=> torej je v vzponu!! ;)

Glede velikosti (oziroma majhnosti) Slovenije pa je naša država pravi fenomen po številu vrhunskih športnikov!! S 5imi košarkarji v NBAju se ne more pohvaliti veliko večjih držav z daljšo tradijico!!

Anonimni pravi ...

Potem pa poglejte Srbijo!
Denarja ni! Uspehi bodo vedno! To pa je požrtvovalnost za domovino! Uspeh šteje!

persson pravi ...

Denarja ni, je paa entuziazem, ki nam včasih manjka, oziroma ugaša.
Čeprav Srbi vlagajo kar ddostri (glede na zmožnosti) v tenis zadnje čase. Uspehi pa seveda so.