Patenti

V spodnjem prispevku nisem napisal, zakaj sem sploh šel v Sveti Lovrenc. Marko in Katja sta včeraj organizirala delovno akcijo v Šmarju. Sprva mi je bilo rečeno, da bo zadevica trajala kakšni dve urci in da bova z Markotom populila staro brajdo ter stebre zanjo. A zadeve so se obrnile precej drugače (ni prvič).

Že pri odhodu iz Savinjske doline smo doživeli nenavaden dogodek. Za cesti smo opazili opuljeno in počasi premikajočo se lisico, ki je nekaj vohljala za cesto. Ker smo posumili, da gre za steklino, smo o tem obvestili Sašota, ki je sporočil lovcem. Kako so ukrenili dalje nevem, vseeno pa na tem področju svetujem previdnost, saj nikoli ne veste iz katerega grma ali travnika bo na vas skočila stekla lisica.

Pot smo nadaljevali v Šmarje. Seveda smo dol peljali polno prikolico nekih lat, ki jih je bilo treba zložiti za hišo. Tu je Marko (lastnik vseh patentov je on sam, zato ne pišem v dvojini, čeprav sem vseskozi aktivno sodeloval) poguntal, kako zbiti neke vrste posodo (PATENT št. 1), v katero smo kasneje zložili tiste late in deske.

Po košnji trave okoli hiše, sva se lotila ruvanja betonstih stebrov za brajdo in tudi brajde same. Na pogled je izgledalo za 1 uro dela in čisto enostavno potem pa sva kmalu ugotovila, da bo treba it k sosedu po traktor in vitlo, s katero sva si potem olajšala delo. Seveda pa tudi tehnika ni vsemogoča in zato je Marko (spet lastnik patenta) od nekod privlekel neko platišče (PATENT št. 2), ki je bilo nekdaj uporabljeno kot stojalo za senčnik, s katerim sva potem zruvala skoraj vse zabetonirane stebre. Nato je sledilo ročno odstranjevanje teh stebrov s katerimi sva regulirala potoček v bližini (PATENT št. 3). Pijan sosed nam je vsem grozil s policijo, a se nanj nismo ozirali, saj tako ni vedel kaj govori.
Pri odstranjevanju sva uporabljala samokolnico, ki je ne morevo patentirati, lahko pa patentirava način prevažanja betonskih stebrov na njej (PATENT št. 4). Ker sva en steber nevam-kako-je-to-mogoče spustila in ga prej s traktojem nisva izruvala, sva potem uporabila še zategovalne gurtne, s katerimi se priveže tovor na prikolici, in zadnji steber spulila s pomočjo njih (PATENT št. 5).
Nato je sledilo še zasipanje lukenj, odstranjevanje kamnov in grabljenje, ki ga je opravila Katja. Čeprav sem se pri opisovanju omejil na inovacije naj omenim, da je tudi Katja vseskozi delala, od kuhanja, čiščenja okolice do nošenja lat.

Po večerji (ob 22.15) še na sladoled in domov spat.

Tako izgleda 2-3 urno delo v Šmarju. Preden rečete ja, se prepričajte, koliko časa imate na voljo, saj se lahko zavleče tudi do 10 ur. :)

Opravičujem se vsem (ki vas zanimajo patenti), ker nisem podrobneje opisoval in ker nisem objavil nobenih slik, saj bo treba inovacije najprej registrirati, zaščititi potem pa jih boste lahko videli. So pač Markotova intelektualna lastnina.

Peter