Zvečer posedam pred hišo gledajoč v dolino,
zagledam človeka s puško na rami,
ves zelen odločno stopa gozdu naproti.
Le kaj te žene ljubi človek?
Morda smrt, izguba, bolečina, jok, trpljenje?
Zakaj meniš, da je več vredno tvoje življenje?
Odjekne strel!
Verjamem, da si dober v srcu, a dvom je večji od resnice,
veš, dragi človek, tudi živali imajo svoje pravice.
Peter
8 komentarjev:
ful dobra pesem!! sn prav presenečena. pa še moralna povrhu :)
lp, eva
velik powe, jst dam +
Ja, sam če bomo sam pesmice pisal pa vzdihval pomojim ne bo nč bolš. Pomojim srno boli k.... (se vem da to ne gre skup), za poezijo pa vzdihvanje , pa jok in stok. Matr bi se vsej un na lovca vrgu pa mu dal eno čez gobec (čeprav tudi oni pripomorejo k ravnovesju v naravi pa bla, bla, bla...), ne pa da stoka heh..
Ce je dobra zupca vsaj nastala s tega mu je oprosceno :) aja pa odkdaj pa lovci hodjo zvecer na lov? Pa da ne bos ze kmal ti z vencem okol glave hodo pero, ko mas zadnje cajte bol take :)
@fender&dr. Muc- LOL
lepo...plus
prof.k
Blazno dobra, pa rahlo me spominja na Kosovelovo Balado, ki mi je ena najljubsih.
Ja res spominja, a mi ni bila tista navdih. Še daleč ne... :)
Objavite komentar