Pariz #4

V prejšnjem prispevku smo se poslovili od velemesta. Pred nami je bila več kot 15-urna vožnja domov. Na poti se je zgodilo marsikaj. Nekaj utrinkov bomo popotniki delili z vami. Če še niste vedeli, ima Francija razdeljeno državo po številkah. Zadnji dve cifri na tablici nam povesta, v katerem kraju je bil registriran nek avto. Številka 75 pomeni, da je nekdo iz Pariza! To v Franciji veliko pomeni, saj se imajo Parižani za nekaj več.


Morda se kdo sprašuje, zakaj toliko objav? Zato, ker je težko na kratko povedati in prikazati vse v le nekaj fiksnih ali gibajočih slikah. Seveda ogromno posnetkov ni bilo uporabnih. Veliko jih je izgledalo takole.






Posneli smo mnogo tako imenovanih samovšečnih avtoportretov.






Sedaj pa se vrnimo na avtobus. Popotniki smo si na svoje načine krajšali pot. Eni so igrali karte, drugi so brali, tretji klepetali, četrti opazovali okolico skozi okno, cel avtobus pa je bil obsojen na poslušanje ene frekvence. Seveda govorim o Radiu Balkanc, ki je bil slabo glasbeno založen in nam je vsake 10 minut ponovno zavrtel isti glasbeni repertoar. Glavni DJ, ki ga boste spoznali po dveh kapah, je bil neutruden. Glasbene vložke je vedno popestril z intervjuji in aktualnimi oddajami. Pridružilo se nam je tudi nekaj poslušalcev s sprednjega dela avtobusa. :)










Sedaj pa šok. DJ je zaspal. Takoj smo vsi vedeli, kakšni so ti radijci ponoči. Nastavijo glasbo, sami pa spijo.


Tišina nas je vse potegnila v spanec in avtobus se je kmalu spremenil v mrtvilo.














Nekateri so si naredili zalogo, če bi med spanjem postali lačni. Mene pa so med spanjem vedno našli v kakšni kočljivi situaciji, zato vam kažem sliko, ko sem spal že na metroju.




Zjutraj smo se vsi prebudili in Radio Balkanc je nadaljeval z oddajami.




Sredi karavanškega predora, smo zapeli znano pesem in tako naznanili, da smo zopet v domovini.


Nekateri smo slikali ter snemali, vmes so bili krizni sestanki in zbiranje glasbenih želja, ki jih zgoraj omenjeni radio ponavadi ni uslišal.




Radio je nadaljeval z oddajanjem.




V popoldanskih urah smo prispeli v Celje, kjer smo si privoščili še eno, dve ali tri pijače.




V torek smo vsi rozasti bili oblečeni v originalne majice ter tako sporočali, da smo se imeli fajn, in vzbujali spoštovanje vseh na šoli.


Še nekaj imam za vas. Ekskluzivni intervju z DJ-jem našega radia:
"Namen radia Balkanc je bil, da nihče na avtobusu nebi spal! Vrteli smo raznovrstno glasbo, torej za vsakogar nekaj! Imeli smo veliko gostov, med njimi tudi Juvota! Radio je obstajal samo en dan, tako, da ga ne morete poslušati več!!"

"Kar se pa tiče samega maturantskega izleta, lahko rečem samo to, da so bili to najlepši dnevi v mojem življenju!"


Upam, da ste uživali v vseh štirih prispevkih, s katerimi sem poskušal pokazati, da je udeležba na maturantski ekskurziji še vedno obvezna za vsakega gimnazijca, in da je to eden od mejnikov po katerem si zapomnimo enega najlepših časov v svojem življenju.

Pa še to: Tudi jaz sem se imel super, s tem pa sem vam povedal VSE!

Vive la 4.a :)

Peter