Pariz #2

Prejšnji prispevek sem zaključil v moji sobi 102, kjer se je kljub zabavi tudi nekaj ur spalo. V hotelu je bil zelo vesten varnostnik (črn seveda), ki ni dopuščal niti malenkosti razposajenosti in je vsak zametek zabave zatrl že v kali.
Naslednje jutro smo se bolj ali manj naspani zbudili, se odpravili na obilen zajtrk, kar v Franciji ni ravno pogosto, in nato zopet v mesto. Vozili smo se malo z metrojem, malo z avtobusom. Pred nami je bil ogled trga Vendome, Latinske četrti, Saint Germaina, univerze Sorbona, trga Concorde z obeliskom, Elizejskih poljan, kjer stoji znani slavolok zmage, otoka na Seni-Ile de la Cite s stolnico Notre Dame, Sainte Chapelle, Sacre Couer, ogled muzeja Louvre (kjer hranijo znamenito sliko Leonarda da Vincija, Mono Liso), Mont Martra in na koncu zvečer še sprehod po Pigalu. Težko je napisati vse, kar smo imeli možnost videti in pobliže spoznati, zato bom raje nanizal nekaj slik in filmov.

Zjutraj je večina težko vstala, vid pa se je že popravil, saj so včeraj zvečer nekateri, zaradi množice ogledov in novih informacij seveda, videli takole.


Prehodili smo kar precej in utrujenost je bila očitna.


Videli smo mnogo. Nekakšna zenica Pariza je katedrala Notre Dame, ki je arhitekturni biser in pred katero najdemo ničelno točko Pariza, od katere so merjene vse razdalje v celotni Franciji (point zéro des Routes de France). Okoli katedrale lahko najdete slikovite uličice, ki so polne restavracij, v katerih si lahko kosilo privoščite že od 15 € dalje. Nekateri so se sladkali s "tipičnimi" francoskimi sladicami. Glede na barve le-teh sem pričakoval kasneje kakšne probleme, a jih k sreči ni bilo.



Nato smo se odpravili v Latinsko četrt, kjer kraljuje že zgoraj omenjena univerza. Četrt je polna študentov in ljudi, ki sem pridejo na pijačo, na čvek ali pa na kosilo. Vmes smo se sprehodili čez enega od mnogih mostov, ki so polni uličnih umetnikov, ob Seni pa lahko vidimo tudi majhne knjigarne in pa prodajalce starin. Dekleta so pozirala nam in pa tudi ostalim mimoidočim, saj nas nihče ni poznal...




Popoldne je sledil ogled Louva, o katerem pa raje ne bi zgubljal besed. Mnogo več sem nakladal v filmčkih... :)







Nekateri s(m)o imeli umetnosti dovolj že čez dobro uro. Eni so se odpravili ven na zelenico pred muzej, kjer so počivali, dokler jih mladi domačini (skupaj so na zadnji sliki) niso izzvali v nogometu. To je bil za fante neprecenljiv dogodek, rekli so takole: "Nogomet pred Louvrom - PRICELESS!" Kakšen je bil izid pa ne vem. Aja še to, med našim obiskom Pariza se je v mestu odvijalo Svetovno prvenstvo v ragbiju, a so se vseeno raje pomerili v nogometu. :)




Ljubitelji kave pa smo se odpravili v enega od mnogih Starbucks caffejev, kjer smo lahko privoščili široko paleto različnih okusov kav, čajev in drugih pijač. Mogoče niste vedeli, gre za največjo mednarodno mrežo kavarn na svetu, ki ima v lasti več kot 10000 lokalov.



Sledili so ogledi po mestu. Nekateri so bili zainteresirani, drugi pa so raje pozirali. Sami boste ugotovili, na koga je to letelo. :)




Pozno popoldne pa je sledil ogled bolj razvpitega dela mesta, kjer najdete mnogo zabave, sploh, če ste osamljeni ali si želite takšnih in drugačnih užitkov. Mene so ujeli pred znanim objektom. :) Vstopnine si nisem privoščil, saj se začne šele nekje pri 100 €. Spodaj imate še enega izmed utrinkov iz izložbe. Čemu služi pa ugotovite sami.



Nato smo si v tem delu mesta privoščili večerjo v restavraciji, katere lastnik prihaja iz Bosne. Pričakovali smo kakšne "domače" jedi, a smo dobili piščančji cordon bleu. Tisti, ki me poznate, veste, da ne jem perutnine in sem zrezek odstopil najbolj lačnemu med dijaki.






Na hribčku nad tem delom mesta stoji katedrala Mont Martre in v njeni bližini Pigal, ki je shajališče pesnikov, slikarjev, boemov. Tu se človek počuti kar nekako domače, gre pa za bolj nevarni del Pariza. Pred vzponom, so se mladi in mladi po srcu popeljali s pravljičnim vrtiljakom. Prva je bila na njem naša vodnica.


Pod cerkvijo se zbirajo ljudi različnih starosti, ki na stopnicah uživajo v glasbi, klepetu ali pijači. Zopet eden od krajev v mestu kamor morate obvezno peljati punce, ljubice ali žene...





Utrujeni smo odšli nazaj v hotel. Spodnja slika dokazuje, da imajo ženske (bolj natančno Šmarsko-Savinjska naveza) več energije kot moški, ki smo popadali v svoje postelje in zaspali kot ubiti. :)


Peter