Sporočilo policiji

Spoštovana policija,

sporočam vam, da na vašem avtu Škoda Octavia karavan (registrska številko P 02-295) ne delajo (beri: verjetno niso bili uporabljeni) smerni kazalci, oziroma po domače žmigavci.

Ta pojav je bil viden na več križiščih, tako da zna biti takšen avto (beri šofer) nevaren za ostale udeležence prometa. Avto je bil opažen na poti Celje - Arja vas, danes malo po drugi uri popoldne.

Upam, da boste "neizpravno" vozilo odstranili iz prometa, oziroma popravili. :)

Misel, ki se mi je pri tem utrnila: Če smo strogi, bodimo strogi najprej do sebe.

Peter

Kosovo - da ali ne?

Redkokdaj na mojem blogu preberete kakšno politično temo, že nekaj časa pa sem kolebal med tem ali naj objavim mnenje o Kosovu ali ne.
Naj že na začetku povem, da o samostojnosti Kosova nimam enotnega mnenja (najbrž nisem edini), in da po eni strani razumem Srbe, po drugi pa tudi Albance oziroma Kosovarje, kot se sodobno imenujejo. Problem je večplasten in zelo kompliciran. Ne vem sploh kako bi se lotil pisanja, saj v zgodovini in politiki nisem ravno doma.

Gremo nekako bolj po kemijsko, in sicer po točkah:

1. Če izhajam iz dejstva, da smo se pred nekaj leti tudi Slovenci osamosvojili, in da sedaj težko komurkoli oporekamo pri tovrstnih dejanjih, je potrebno državo Kosovo nemudoma priznati in jim seveda omogočiti, da zaživijo po svoje.
2. Za Srbe je to težak udarec, ker do Kosova čutijo še poseben odnos, saj se je davnega leta 1389 ravno tam odvijala za Srbe še posebej pomembna bitka na Kosovem polju. Tam še danes stoji spomenik padlim srbskim borcem in to je za ponosen narod, kot Srbi vedno so, ogromen udarec. Žal pa menim, da so Srbi Kosovo izgubili in da se bodo morali nekoč, hočeš-nočeš s tem sprijazniti. Bolje, da čimprej.
3. Malo me moti dejstvo, da so novo državo tako hitro priznale velike države sveta. Slovenci in Hrvati smo na to čakali kar nekaj mesecev pa še takrat so nekateri veliki s figo v žepu iztisnili priznanje. Kosovu pa se je to zgodilo kar hitro. kar zavidam jim. Upam, da bodo z delom dokazali, da so se prav odločili. Zdaj ne bo več izgovarjanja na Srbe, kajti postali so sami sebi šefi.
   
4. Združene države Amerike s svojim vtikovanjem v teritorij Evrope, želijo tudi tukaj na nek način škodovati Evropi, saj jo želijo destabilizirati, kajti bojijo se konkurence. EU bi malo več lahko sodelovala z Rusijo, ker smo energetsko odvisni od njih. Moti me tudi, ker ZDA govorijo, da je problem Kosova čisto drugačen od problema Baskov, Kataloncev, Škotov, Flamcev ipd. Če enim priznavajo pravico do svoje države, naj še vsem ostalim.
5. EU se je tudi tukaj pokazala skoraj nesposobna reševati tovrstne probleme, saj nima enotne zunanje politike in močno dvomim, da jo bo sploh kdaj imela. Če Angleži vedno klečijo pred Američani, so me pa tu presenetili Francozi, ki so nekako tradicionalno zavezniki Srbov.
6. Zdaj pa bom kritiziral še Srbe. Ne vem natančno kakšno politiko vodi Koštunica, upam da se bo dovolj oddaljil od Miloševičeve politike, kajti v nasprotnem primeru bodo čez nekaj let imeli podoben problem v Vojvodini, ki je etnično še bolj mešana. Tudi pokojnemu Miloševiču se morajo Srbi zahvaliti za današnje stanje in z njegovo politiko je Srbija kot najbrž edina država na svetu prišla do samostojnosti brez osamosvojitve.
7. Razbijanje našega veleposlaništva je skrajno neokusno dejanje in upam, da bodo polovili in kaznovali huligane pa tudi policijo in njej nadrejene, ker so se preprosto umaknili.
8. Napoveduje se bojkot naših izdelkov in podjetij. Srbi bodo slej kot prej morali spoznati, da slovenska podjetja dajejo kruh mnogim izmed njih in se bodo glede bojkota kar hitro ohladili. Žal, se vse konča pri denarju.
   

V bistvu sem precej nadrobil svoje mnenje. Ta zmedenost v mojem zapisu naj bo pokazatelj, kako zmeden je ta "naš" balkanski kotel iz katerega se je skuhalo že veliko vojn. Tokrat upam, da bo treznost prevladala, in da bodo vsi narodi zaživeli po svoje in čimbolj sodelovali med sabo.

Za konec pa še malo heca.
Vsi imamo radi srbski pasulj, vešalico, čevapčiče, pleskavico s kajmakom, pravtako pa tudi burek, sladoled ter kebab. Če ne drugega, nas povezuje vsaj to.

Peter

Grenivke po kosih?

Prejle sem bil v Žalcu pri najboljšem sosedu Mercatorju, kjer so mi (čisto brezveze) dvignili pritisk do kritične meje. Kupoval sem namreč običajne zadeve, malo hrušk, jogurte, kruh, sir ipd.
Pri sadju naložim 4 grenivke v vrečko ter iščem cifro, da bi si jih lahko stehtal. Ker je kljub pozornemu opazovanju nisem našel, sem poklical nič-hudega-slutečo prodajalko in ji začel težiti, kje je cifra. Ona mi izstreli kot iz topa, da so grenivke po kosih (0,25 €/kos). Seveda sem dodal kar precej vprašanj, zakaj je tako. Ni mi znala povedati, kar razumem, saj sama ne določa trgovske politike Mercatorja. Med drugim sem dodal še, da je to najbrž način, kako dražje prodati blago in kako onemogočiti kupcem običajno primerjavo med cenami pri različnih ponudnikih. To sem slišal že na televiziji in prebral na internetu.

Nato sem se začasno ohladil in naložil v voziček še ostala živila. Na blagajni pa sem ponovno zatežil še blagajničarki, ki ravnotako ni znala (razumljivo) odgovoriti.
Poleg tega sem jo iz žlehtnobe vprašal, če morajo biti na vsakem živilskem artiklu cene tudi na kilogram, čeprav sem vedel, da pri teh zadevah to ni mogoče, medtem ko je pri jogurtu enostavneje, saj je masa vseh enaka. Ker ni znala odgovoriti, je šla gledati lističe s ceno ter jih prinesla na blagajno, a me žal ni zadovoljila.

Še enkrat sem ugotovil, da preveč težim in opustil debato o tem ter odšel.

Zastavljam vam tri enostavna vprašanja.
A smo res pripravljeni nasesti na vsak trgovski trik? Ali res imamo toliko denarja? Zakaj lahko kruh tehtajo, medtem ko nekatero sadje in zelenjavo prodajajo po komadih?

Peter

Anketa #6

Anketa je bila dana malo za šalo, malo zares.


Peter

Vse zastonj, vse zastonj! #2

Pred nekaj tedni sem pisal o gledališki predstavi Vse zastonj, vse zastonj!, ki so jo odigrali v Šmarju pri Jelšah in seveda tudi o odzivih nanjo. Odziv občinstva je bil namreč fenomenalen. Podrobnosti boste našli tudi tukaj.

Če ste bili takrat zadržani ali slučajno niste dobili kart in si je zato niste mogli ogledati, se vam ponuja ekskluzivna možnost.

Predstavo bodo namreč ponovili v SOBOTO, 23. FEBRUARJA 2008, ob 19.00 v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.
Kaj takega se vam ne ponuja vsak dan, zato izkoristite.

Da še enkrat omenim tiste najbolj zaslužne:
Režiser in koordinator projekta je Denis Golež, igralski ansambel pa sestavljajo Marko Kovačevič, Maša Jazbec, Maja Sinkovič, Aleš Novak, Andrej Čebular, Tomaž Žnider in Ana Habjan. Za scenografijo je poskrbela Barbara Romih.

Vstopnice, cena je 4 eure, bodo na voljo dve uri pred pričetkom predstave na blagajni Kulturnega doma v Šmarju pri Jelšah. Predprodaja vstopnic poteka tudi v Knjižnici Šmarje pri Jelšah.

Več informacij: Mladinski kulturni klub Netek, Vegova ulica 12, 3240 Šmarje pri Jelšah; GSM: 041 289 703 (Denis); elektronska pošta
; spletna stran: www.netek.si.

Ne zamudite!!! Toplo vam priporočam ogled.

Peter

Srečna linija

Že dva dni bolj kot ne poležavam. O podobnosti raje kdaj drugič. Že drugič v dveh dneh so me razjezili na Kanalu A z oddajo Srečna linija. Tako debilne oddaje kot je to, pa že dolgo nisem videl. Ko sem jo opazil prvič, sem še nasedel gobčni blondinki, ki obljublja nek denar, če veš odgovor na njihovo debilno in skoraj ponižujoče vprašanje. Skratka voditeljici se trudita po svojih močeh in z neumnim vmesnim govoričenjem "najebeta" kakšne denarja željne ter neumne Slovence, ki slepo verjamemo/jo, da bo tako imenovani rdeči gumbek izbral prav njih.

Naj vam razložim, kako sem nekoč nasedel tudi sam. Poklical sem, ker sem preprosto rečeno nasedel in verjel, da tisti trenutek nihče ne kliče, saj je voditeljica vabila folk, zakaj ne pokliče in vsake 3 min so v eter spustili kakšnega naivneža.
In kaj se je zgodilo? 2 min pred mojim klicem in 3 min po mojem klicu ni bilo v etru nobenega gledalca, meni pa je nek glas povedal, da sem za klic plačal 200 SIT, ter da žal nisem dobil stika s studijem in naj poskusim še drugič. Tega drugič seveda ni bilo, ker sem jih pogruntal.

Tole pišem v opozorilo vsem, da NE BI SLUČAJNO NASEDLI. Vse je ena velika farsa, večino ljudi samo nategujejo, res pa mogoče kdaj kateri od gledalcev dobi kakšno nagradico, a s temi klici A kanal zasluži bogve koliko.

Torej še enkrat NE KLIČITE NA SREČNO LINIJO na KANALU A!

Povejte naprej!

Peter

Mali in veliki otroci

Avgusta sem vam prvič predstavil destroyerja, ki sta se spravila na moj avto, danes pa ju boste ponovno videli. Precej sta zrasla, zresnila se še nista, tukaj smo najprej na vrsti nekateri starejši. :)

V naslednji fotoreportaži boste videli najprej pustovanje v Planetu Tuš, nato neuspeli pohod na Hom, ker nas je pregnal dež in na koncu še današnji uspeli pohod na Hom.

Pustovanje v/na planetu... Nekaj udeležencev.




Slonček Vid in slon Marko pozirata.


Čebelica Nika in čebela Maja pozirata.


Uuuu Metod tole je pa bolelo.


Čebelica Nika osvaja petelinčka Metoda. Bodoča tašča se že sedaj zgraža.


Metod je imel za mnoge obiskovalce planeta performance z balonom.


Ženska za volanom... Starost tu ni pomembna. Nadaljevanje stavka bi bilo enako. :)


Udeleženci ponesrečenega pohoda na Hom. Zmotil nas je dež. Vid, Marko, Urša, Katja, Metod in jaz.


Dedi radi poziramo, sploh če smo lepi. :)




Sedaj pa še današnji uspeli pohod na Hom. Spet dedi radi poziramo. Ženske so me "oblajale", ker sem oblekel najmanj 10 let stare kavbojke in jakno. Rekle so mi, da sem "kmečko" oblečen. :)




Odrasli zakomirajo zaradi pijače, otroci pa zaradi svežega zraka.




Umazana dela je opravila mamica.


Že od malega se je treba učit.


Tudi veliki fantje lulamo. :)



Peter

Vse najboljše za 1. rojstni dan blog

Natanko pred enim letom sem začel pisati blog. Nisem imel nobenih posebnih ambicij, nič nisem pričakoval, že precej prej pa me je začelo mikati pisanje tega medija.
Nekako sem ponosen nase, da mi je uspelo zdržati celo leto, kajti če sem iskren, sem menil, da bo pisanje trajalo samo kakšen mesec.
Ne bom rekel, da mi je uspelo vse, kar sem si zamislil, nekatere stvari pa so vseeno stekle v pravo smer. Imam še veliko idej, a kaj ko jih včasih težko realiziram.

Preko bloga sem spoznal precej zanimivih ljudi, nekatere samo virtualno, nekatere pa tudi v živo. Moj blogovski vzdevek persson se me je precej prijel, mnogi me sedaj celo kličejo tako.

Za danes sem vam pripravil nekaj enoletne statistike. Še preden karkoli zapišem bi vas želel opozoriti, da sem statistiko začel spremljati šele 25. marca 2007, ampak ker je ravo obletnica, naj velja za celo leto.
Poskušal bom prikazati samo nekatere elemente, ki se meni zdijo zanimivi, verjemite pa, da sem moraj zelo zelo oklestiti (statistika omogoča spremljanje marsičesa), kajti v nasprotnem primeru bi bil moj prispevek predolg.

• Nabralo se je 226 prispevkov.
  

• Število obiskov/dan je približno 140, torej skupaj nekaj več kot 50000.

• Maksimalno število obiskov v enem dnevu: 324 (25. 9. 2007).

• Maksimalno število klikov v enem dnevu: 577 (4. 10. 2007).

• Povprečen čas obiska: 1 min 36 s.

• Največ ljudi je obiskalo moj blog le enkrat.

• Najbolj obiskani prispevki, na katere so prišli obiskovalci preko spletnih iskalnikov: Praznovanje abrahama, Za zdravnika si vzemi čas!, Inteligenčni test za Štajerce, vsi prispevki o Tuniziji, o potovanjih itd.

• Dvakrat so me objavili v spletnem časopisu Drugi svet, in sicer prispevka Lire namesto evrov ter Je gimnazija res edina zveličavna izbira?

• Poleg tega je vsaj eden (zanj vem) ob mojih prispevkov pristal v tiskanem mediju.

• Kako dostopajo obiskovalci:

• Odkod dostopajo (samo prvih nekaj):

• Kateri operacijski sistem uporabljajo moji obiskovalci:

• Kateri brskljalnik uporabljajo:

• Kakšna je najbolj pogosta resolucija (samo prvih nekaj):

• Obisakovalci so prihajali iz 73 držav po celem svetu (najbrž v večini kakšni proxy serverji opomba avtorja).

Pohvaliti se moram tudi s tem, da nisem zbrisal niti enega komentarja, razen če me je avtor sam prosil. Pri enem od prispevkov pa sem bil prisiljen onemogočiti komentarje, ki so še vedno zapisani na blogu, a žal niso vidni, mogoče jih kdaj ponovno omogočim. Šlo je za precej osebne zadeve, na katere sem bil v tistem trenutku zelo občutljiv.


Za konec pa se želim zahvaliti vsem bralcem, da me berete, da me spodbujate, da mi težite, da me nasmejite, da me razjezite... Vsakemu sem na nek način hvaležen, saj sem se iz svojega blogerskega življenja tudi precej naučil.

Ne boste se me še znebili tako hitro. :)

Peter

Anketa #5

Iztekla se je že peta anketa na mojem blogu. Tokrat se je vprašanje nanašalo na našo južno sosedo, o kateri se zadnje čase precej govori. Ker smo slišali za predlog referenduma o vključitvi Hrvaške v Evropsko zvezo, sem se odločil zastaviti takšno vprašanje.
Rezultati so takšni kot so.


Menim, da bi tudi morebitni referendum pokazal nekaj podobnega. Glede na to, kakšno klimo so naši in njihovi politiki ustvarili zadnje čase, bi bil kakšen drugačen rezultat referenduma pravo presenečenje.

Po eni strani bi bilo dobro da Hrvaška čimprej vstopi v EU, saj bo le tako prisiljena uporabljati evropske načine obnašanja. Po drugi strani pa se sprašujem, če si to sploh zaslužijo, glede na to kako nekateri še vedno ravnajo z nami, ko jim prinesemo evre na njihovo obalo. Tu ima Zmago čisto prav, ko je na njihovi nacionalki rekel, da imajo govedarsko politiko ali nekaj podobnega.

Malo sem razdvojen, čeprav bi trenutno najbrž pri meni pretehtal prvi argument, vendar nikoli ne veš. Je le odvisno od več faktorjev.

Peter

Vse najboljše za god

Jutri menda godujemo vsi norci. Tako je že nekdaj rekla moja prababica.
Torej: VSE NAJBOLJŠE!

Žal se že nekaj let ne šemim več. Bom v prihodnje poskušal popraviti vtis in upoštevati ta stari običaj.

Pa še prijazen nasvet za osebe nežnejšega spola: Za pusta ste lahko tudi nudistke. :)

Peter