Danes bom napisal še nekaj stvari, ki smo si jih ogledali na našem dopustovanju v Tuniziji. Seveda gre le za majhen delček vsega, kar vam ponuja ta severnoafriška arabska in muslimanska država, ki meji na Libijo ter Alžirijo.
Na severu je obvezen ogled glavnega mesta Tunis in ostankov mogočne Kartagine.
Tunis je glavno mesto, kjer se prepletajo mnogi značaji, tako arabski kot evropski. Skriti ne more francoskega vpliva in zato komunikacija poteka najenostavneje v francoščini ali arabščini, govorijo pa tudi ostale svetovne jezike. Sčasoma je mesto postalo moderno, hitrorastoča prestolnica, ki s svojo medino opozarja na preteklost, po drugi strani pa je novi del mesta zelo evropski.
Če imate en dan časa za Tunis, bo seveda premalo, a utrip mesta boste vseeno začutili. Mi smo si ogledali medino in se prebijali skozi ulice, ki spominjajo na labirint. Trgovci poleg krame ponujajo tudi tipično berbersko robo, kot so nakit, preproge ter bobni. Trgovine so včasih precej moteče, saj lahko zaradi njih spregledate arhitekturne in zgodovinskih bisere, ki jih skriva. Medina je tipični model urbane arabske civilizacije in je pod UNESCO-vo zaščito. Odkrita je bila pred trinajstimi stoletji, v njej pa med drugim najdemo lahko nekaj čudovitih mošej, mavzolej, muzej ter knjižnico. Če želite obiskati mošejo, morate priti v medino že dopoldne, saj je popoldne za turiste zaprta, ker potekajo molitve. Mi smo jo obiskali popoldne in smo bili prikrajšani za ogled.
Če se v mesto odpravljate sami brez turističnih vodnikov (podobno kot mi) je najbolje priti s taxijem, vlakom ali avtobusom. Najprej pa obiščite turistični biro, ki se nahaja v neposredni bližini obeliska z uro (Avenue Habib Bouguiba). Prijazni uslužbenci vam bodo razložili kaj se splača pogledati in kako pridete do tja. Poleg vsega pa vas bodo zasuli z raznimi prospekti ter karto mesta.
Ko boste v mestu kaj spili, je pametno zahtevati račun, da se vam ne bo zgodilo tako kot nam, da smo za podobnno naročilo v eni restavraciji plačali petkrat več kot v drugi.
Iz Tunisa smo se z vlakom (ki je tudi najcenejši prevoz do tja) odpravili v antično feničansko mesto Kartagina. Še pred tem smo obiskali Sidi Bou Said, mesto umetnikov, poetov in zaljubljencev, kjer so vse zgradbe v značilni belo-modri barvi. Od tu je odličen razgled naokoli, ustavite pa se lahko tudi na popoldanskem zelenem (metinem) čaju, zraven katerega ponavadi postrežejo nekakšne sladke kekse, ki so polnjeni s figovim nadevom. V čaju pa plavajo oreški, katerih izvora nismo mogli določiti.
Rimski ostanki Kartagine so raztreseni po veliki površini, kar priča o nekdanji mogočnosti tega mesta.
Najbolj znan Kartežan je bil Hanibal, ki sodi med najboljše in največje generale vseh časov. Žal o njem lahko beremo le iz rimskih zapisov, saj se kartežanski niso ohranili in ga tako vidimo le skozi oči največjih sovražnikov. Hanibal je že kot otrok pri darovanju bogovom prisegel, da ne bo pozabil, da je Rim njihov največji sovražnik. Rimski zapisi ga označujejo kot okrutnega človeka po drugi strani pa ga hvalijo kot odličnega vojskovodjo. Večina ljudi ga pozna po znamenitem pohodu čez Alpe, ki je še danes pojem odličnega in vrhunskega vojskovanja. Rimljane je presenetil s severa, od koder ga niti v sanjah niso pričakovali. Kako se je končalo pa lahko preberete v mnogih virih.
Tole je pa eden zadnjih posnetkov z mojimi vrhunskimi sončnimi očalami Police... Ostale so nekje tam...
Čeprav so od Kartagine danes ostale zgolj ruševine, je še vedno dih jemajoč zgodovinski objekt in turistično zelo oblegan del Tunizije.
Vidno utrujeni smo se z vlakom vrnili v Tunis odkoder smo s taksijem odpotovali nazaj v Hammamet.
Naštel sem samo nekaj krajev, ki so vredni ogleda. Če imate več časa pa morate obiskati še kaj več in nikar ne izpustite Kairouana, Soussa, Bizerte ter Nabeula.
Peter
4 komentarji:
Je morda koga ob posnetku Perssonove utrujenosti zaskrbelo, če sploh še živi:)..Hmmmm..tak obup pa ja ni v njegovi navadi..ALI PAČ?
Pomanjkanje vode..dehidracija??? Sliši se nevarno..je še živ?
Seveda!..PERSSON-poslednji pravi moški-mož, ki se je odrekel zadnjim požirkom tekočine in svojo vodo dal drobnemu tunizijskemu dečku, da bi mu pričaral iskrice v očeh..vsi smo odhajali-le ON je ostal
..posnetek = PLEMENITO TRPLJENJE:)
Hehe-resnici na ljubo-vročina nas je ubijala:)
Zanimiv potopis Tunizije. Z vsemi temi objavami o potovanju po Tuniziji me je kar prijela želja da bi tudi sam odpotoval tja:)
Mene tudi :)
Tisti sladki keski se imenujejo "makrudh" in je njihovo tradicionalno pecivo narejeno iz zdroba, polnjeno z figami ali dateljni, in na koncu so politi oziromam namočeni v sladki sirup pripravljen iz malo vode, sladkorja in meda. so pa njamiiiiiiiiiiii........
oreščki v čaju pa so pinjole in os zelo dobre tudi za jesti, samo dobijo se bolj težko in so tudi temu primerno dragi. 30 tunizijskih dinarjev za en kilogram, pa ni možno se pogajati za nižjo ceno.
Objavite komentar