Za zdravnika si vzemi čas!

Pred dobro uro sem prišel domov ves razjarjen, znerviran, utrujen, negativno nastrojen, tečen, zadirčen, tresoč, zehajoč itd. In to vse zaradi enega nedolžnega obiska pri zdravniku.
Naj na kratko opišem današnji primer iz naše (najbrž vsakdanje) medicinske prakse. Kot že najbrž veste (če spremljate blog) sem si pred dvema tednoma zvil gleženj in kirurg mi je naložil kontrolo pri osebnem zdravniku.
Že pred desetimi dnevi sem se moral naročiti za kontrolo in takrat sem dobil današnji datum, ura 15.30. Super se mi je zdelo, saj sem mislil, da prideš in si že na vrsti. A šok. Pridem v čakalnico (ob 15.25), v kateri sedi pet moških in 6 žensk, vsi vseskozi komentirajo, razlagajo eden drugemu, kaj komu manjka, en je imel raztrgano koleno, en tur na riti, gospa srednjih let ima probleme s srcem in vsi vsepovprek razlagajo svoje probleme in diagnoze. Malo je manjkalo pa bi tudi sam popolnoma padel v debato, a se me je zaradi čakanja lotila utrujenost in postal sem zaspan. Na stolu sedeč dremam in poslušam komentarje glede našega zdravstva, ki me iz minute v minuto bolj uspavajo. Zakaj se tako čaka, zakaj Bručan ne odstopi, zakaj nas naročijo tako na gosto, če vedo, da bo šlo počasneje...
Sčasoma mi začnejo komentarji presedati in se kar naveličam poslušanja, zato se začnem sprehajati po zdravstvenem domu gor in dol. In čudež nekaj čez pet me pokliče in končno sem bil sprejet, pregledan, dobil mazilo (ki sem ga seveda moral mastno doplačati) in adijo.

Največja ironija vsega pa je, da na vratih, ki vodijo k medicinski sestri piše tole: ZA ZDRAVNIKA SI VZEMI ČAS!!
Vzel sem si ga dobri dve uri in dočakal.

Peter