Ni minilo pol leta, ko mi je v službi "mrknil" že drugi računalnik. Torej za mano je maksimalno slab dan, saj sem se seveda bal za vse podatke... Bomo videli kaj bo jutri.
Doma se mi to zaenkrat še nikoli ni zgodilo.
Razmišljam: ali sem nesposoben uporabljati sodobno tehnologijo ali privlačim napake ali je to kakšen višji znak, ki kaj pomeni, ali pa...
Peter
četrtek, 25. september 2008
sreda, 24. september 2008
Fuuuuuuuuuuuj
Jaaaaaaaaaaak, bolj nagravžne stvari pa še nisem imel v ustih.
Me je kar minilo do vsega!
Ugane kdo, o čem govorim?
Peter
Me je kar minilo do vsega!
Ugane kdo, o čem govorim?
Peter
ponedeljek, 22. september 2008
Volitve 2008
Hvalabogu, da so mimo. Sedaj je čas uresničevanja obljub in skrbi za blaginjo Slovenije, kar so tako in tako čisto vsi napovedovali. Politiki so plačani zato, da prepričujejo ljudi. Tokrat je uspelo enim, zato se morajo drugi zamisliti, kje so storili napako in kaj bi morali narediti drugače.
Novi računi se bodo polagali na naslednjih volitvah.
Najbolj me je zmotila ali vzemirila ali pa samo nasmejala izjava ljubljanskega župana, ki je dejal: "Zmagala je demokracija!"
Gospod Janković, nisem politik in nisem član nobene stranke, a naj vas poučim, da na vsakih demokratičnih volitvah zmaga demokracija. Včasih je pametno malo bolj zbirati besede, sploh če se pojavljaš v javnosti in nagovarjaš množico. Nekateri smo se tega že naučili.
Izjava, da je zmagala demokracija pa spada bolj v leta po 2. svetovni vojni, ko je naš narod živel v Jugoslaviji, kjer so vsem razlagali, da živijo v demokraciji, in ko so na vsakih "demokratičnih" volitvah zmagali eni in isti kandidati, saj drugih tako in tako sploh ni smelo biti. Samo v razmislek!
Peter
Novi računi se bodo polagali na naslednjih volitvah.
Najbolj me je zmotila ali vzemirila ali pa samo nasmejala izjava ljubljanskega župana, ki je dejal: "Zmagala je demokracija!"
Gospod Janković, nisem politik in nisem član nobene stranke, a naj vas poučim, da na vsakih demokratičnih volitvah zmaga demokracija. Včasih je pametno malo bolj zbirati besede, sploh če se pojavljaš v javnosti in nagovarjaš množico. Nekateri smo se tega že naučili.
Izjava, da je zmagala demokracija pa spada bolj v leta po 2. svetovni vojni, ko je naš narod živel v Jugoslaviji, kjer so vsem razlagali, da živijo v demokraciji, in ko so na vsakih "demokratičnih" volitvah zmagali eni in isti kandidati, saj drugih tako in tako sploh ni smelo biti. Samo v razmislek!
Peter
Maja & Janez
V soboto, 20. 9. 2008, sta si večno zvestobo obljubila draga Maja in Janez. Eh, pa ne morem tako, kot bi poslušali oddajo Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
Bom kar malo po svoje:
Maja in Janez!
Povedati vama moram, da sem srečen za vaju. Imela sta sanjsko poroko, ki se je bomo vsi z veseljem spominjali. V bistvu bomo vsi dobro premislili, če bi se splačalo poročiti, saj jo bo težko preseči. :)
V skupnem življenju vama želim vse dobro, veliko medsebojnega razumevanja in sreče. Če bi v soboto zbirali iskrice v vajinih očeh in v očeh svatov in iz njih naredili ogrlico, bi težko našli prostor, ki bi bil dovolj velik, da ga ne bi mogli oviti vanjo.
Tri vikende in še kakšen dan več, ki sem jih preživel na račun vajine poroke, so bili zame eni najlepših dni nasploh. Želim in verjamem, da bosta tudi vidva uživala skupaj sleherni dan, in da bosta hvaležna Bogu, da vama je bilo dano, da sta se lahko spoznala.
In še na koncu bom ponovil to kar sem Janezu, s solzami v očeh, zaželel v Laškem takoj po poroki: "V to, da boš pazil na Majo sploh ne dvomim, zato vama želim samo veliko sreče!"
Zdaj pa dovolj čustvenih izpadov za danes. :)
Peter
Bom kar malo po svoje:
Maja in Janez!
Povedati vama moram, da sem srečen za vaju. Imela sta sanjsko poroko, ki se je bomo vsi z veseljem spominjali. V bistvu bomo vsi dobro premislili, če bi se splačalo poročiti, saj jo bo težko preseči. :)
V skupnem življenju vama želim vse dobro, veliko medsebojnega razumevanja in sreče. Če bi v soboto zbirali iskrice v vajinih očeh in v očeh svatov in iz njih naredili ogrlico, bi težko našli prostor, ki bi bil dovolj velik, da ga ne bi mogli oviti vanjo.
Tri vikende in še kakšen dan več, ki sem jih preživel na račun vajine poroke, so bili zame eni najlepših dni nasploh. Želim in verjamem, da bosta tudi vidva uživala skupaj sleherni dan, in da bosta hvaležna Bogu, da vama je bilo dano, da sta se lahko spoznala.
In še na koncu bom ponovil to kar sem Janezu, s solzami v očeh, zaželel v Laškem takoj po poroki: "V to, da boš pazil na Majo sploh ne dvomim, zato vama želim samo veliko sreče!"
Zdaj pa dovolj čustvenih izpadov za danes. :)
Peter
sreda, 17. september 2008
Maturanc 2008
S takimi ljudmi bi si upal iti kamorkoli! Mislim, da sem s tem povedal vse.
Zaenkrat pa trailer.
Peter
Zaenkrat pa trailer.
Peter
torek, 16. september 2008
Dogaja se
Vest bi me pekla, če se ne bi ponovno oglasil. Vsem moram še enkrat povedati, da se mi že od sredine avgusta dogaja full stvari. Najprej sem v službi prevzel novo funkcijo, ki me je žal prikovala na službeni naslov v povprečju več kot 8 ur na dan. Potem sem bil na maturantski ekskurziji v Grčiji. Pred njo sem preživel prvo fantovščino, za njo pa še drugo, ki se ji v primorščini reče kolona. Naslednji vikend je na vrsti poroka. V glavnem, včasih se sprašujem, kako sploh lahko preživim toliko dogodkov v kratkem času.
Žalostno je, da se človeku včasih po celo leto nič ne zgodi in se nima kam dati, potem pa kar naenkrat toliko. Najbolj me seveda okupira služba in upam, da se bo kmalu kaj uneslo, saj bom v nasprotnem primeru želel nazaj dobre stare čase.
Toliko zaenkrat. Hvala vsem, ki me bodrite in sprašujete, kje so prispevki.
Peter
Žalostno je, da se človeku včasih po celo leto nič ne zgodi in se nima kam dati, potem pa kar naenkrat toliko. Najbolj me seveda okupira služba in upam, da se bo kmalu kaj uneslo, saj bom v nasprotnem primeru želel nazaj dobre stare čase.
Toliko zaenkrat. Hvala vsem, ki me bodrite in sprašujete, kje so prispevki.
Peter
ponedeljek, 1. september 2008
nedelja, 3. avgust 2008
Hvaležen sem,
da me obkrožajo takšni potrpežljivi ljudje, ki velikokrat prenašajo moje muhe in me imajo kljub vsemu še radi. Vedno znova vas razočaram pa verjemite, da je še huje, ker s tem tudi sebe.
Tudi jaz vas imam rad!
Peter
Tudi jaz vas imam rad!
Peter
sobota, 2. avgust 2008
Ražnjiči
NALOGA: Skuhaj kosilo za 6 ljudi.
JEDILNIK: Goveja juha z rezanci, svinjski ražnjiči, fižolova solata, paradižnikova solata, lubenica, kava.
POSTOPEK: Nakupil sem potrebne stvari na lokaciji v Preboldu. Transport domov. Pričetek ustvarjanja. Podobno kot g. Oliver. Podrobnosti ne izdam.
POTREBEN ČAS: 1 ura.
REZULTAT: Za mizo pojemo juho. Njami. Prinesem glavno jed. Pridružim se malo kasneje. Vsi hvalijo pojedino. Ko dam v usta prvi ražnjič takoj ugotovim, da so brez okusa in niso slani. Nihče od ostalih nič ne reče. Ugotovim, da je mesar imel prav, da so od carja živali (beri prašiča), zamolčal pa je da niso nasoljeni. Rekel mi je, da so samo za speči. Poskusil jih seveda nisem. Vseh 5 obedovalcev še vedno hvali pojedino, naenkrat se začnem smejati in jih vprašam, če niso ugotovili. Seveda so, le prijazni so želeli biti. Po potrebi še malo solimo in popramo ter vseeno pojemo. Serviram še lubenico in kavo.
ZAKLJUČEK: Kosilo je kljub vsemu bilo super. Bilo je kot nalašč za tiste, ki ne smejo jesti slanih jedi. Preventiva proti visokemu krvnemu pritisku. Zdaj je jasno, zakaj pri postopku nisem izdal podrobnosti.
OPOMBA: Fotografij ni.
Peter
JEDILNIK: Goveja juha z rezanci, svinjski ražnjiči, fižolova solata, paradižnikova solata, lubenica, kava.
POSTOPEK: Nakupil sem potrebne stvari na lokaciji v Preboldu. Transport domov. Pričetek ustvarjanja. Podobno kot g. Oliver. Podrobnosti ne izdam.
POTREBEN ČAS: 1 ura.
REZULTAT: Za mizo pojemo juho. Njami. Prinesem glavno jed. Pridružim se malo kasneje. Vsi hvalijo pojedino. Ko dam v usta prvi ražnjič takoj ugotovim, da so brez okusa in niso slani. Nihče od ostalih nič ne reče. Ugotovim, da je mesar imel prav, da so od carja živali (beri prašiča), zamolčal pa je da niso nasoljeni. Rekel mi je, da so samo za speči. Poskusil jih seveda nisem. Vseh 5 obedovalcev še vedno hvali pojedino, naenkrat se začnem smejati in jih vprašam, če niso ugotovili. Seveda so, le prijazni so želeli biti. Po potrebi še malo solimo in popramo ter vseeno pojemo. Serviram še lubenico in kavo.
ZAKLJUČEK: Kosilo je kljub vsemu bilo super. Bilo je kot nalašč za tiste, ki ne smejo jesti slanih jedi. Preventiva proti visokemu krvnemu pritisku. Zdaj je jasno, zakaj pri postopku nisem izdal podrobnosti.
OPOMBA: Fotografij ni.
Peter
sobota, 26. julij 2008
Morje 2008
Dopust na morju je za mano in spet se počasi navajam na običajne podopustniške dneve doma. Kaj veliko o morju ne bom pisal, nekaj bi se pa vseeno spodobilo.
Maja, Katja, Pero in jaz (stalna ekipa) smo se odpravili v Savudrijo, kjer smo imeli najet apartma za 8 dni. Začetek je bil poln pričakovanj, veselja in dobre volje. Prispeli smo malce prepozno, zato se takoj nismo mogli vseliti. Zapeljali smo se proti Zambratiji, kjer smo slučajno našli najboljšo picerijo daleč naokoli. Imenuje se Maruzzella. Strežejo odlične pice, še posebej dobra pa je pica z morskimi sadeži. Po jedi je prišla natakarica in ponudila grapo ali medico na račun hiše. Seveda Savinjčan ne bi bil to, če ne bi izkoristil prilike. Bilo je močno kot pes...
Potem smo se vselili, očistiti smo morali mojo brivsko peno, ki se je izlila med vožnjo ter odšli na plažo. Žal pa nam je bodoča mamica zažela zbolevati in že drugi dan smo jo morali urgentno peljati v bolnišnico Izolo, kjer je bila do konca našega dopusta. Tako smo ostali žal trije. Jaz sem izgubil policajko, ki mi je pred dopustom obljubila, da bo vsako jutro hodila z mano plavati in pa morebiti še teči. Ostala dva dopustnika sta bila bolj zaspane sorte, saj sta spala do 10-ih dopoldne, kar je bilo še vedno precej zgodaj zanju.
Budno smo spremljali dogajanje v izolski bolnišnici in jo seveda obiskovali ter vseskozi držali pesti zanjo. Kljub vsemu pa smo si privoščili počitnice, kolikor se je pač dalo.
Ugotovili smo, da sem preveč nežna dušica in se hitro zlomim. V trgovini smo nabavljali in pred nami so bili Nemci. Midva s Perotom sva se začela meniti po nemško, ko smo prišli na vrsto sem trgovko pozdravil Guten tag. Seveda je od takrat dalje z nami govorila nemško: Brauchen Sie eine Tasche? Nein, danke. Po tem odgovoru se nisem mogel več zadrževati, kajti kmalu bi izbruhnil v smeh. Povedal sem ji, da smo Slovenci in ona se zadere sodelavcu v trgovini (slišali so tako in tako vsi): Pravijo se Njemci, a neznaju njemački. :) Znamo že, ampak smo preveč pošteni. :)
Čez vikend smo imeli obisk, ki smo ga bili zelo veseli. Šli smo malo v Umag, igrali tenis, plavali, se sončili, pili in se fajn imeli.
Spoznali smo našo severovzhodno zvezdo, ki se je večji del dopusta sončila topless in pustila močnim sončnim žarkom, da ji "masirajo" predele, kamor sonce ponavadi nima vstopa. Spoznali smo Andreo, našo natakarico ob plaži, ki nam bo ostala v lepem spominu.
Prvič v življenju (čeprav menda sploh ni težko) sem podkupil Hrvata. Zadnji dan smo namreč parkirali, brez da bi plačali parkirnino, saj tistega gospoda takrat ni bilo blizu, oziroma namerno smo ga "spregledali". Maja je šla čez nekaj ur po nekaj stvari v avto in tip pride ter se prične dreti nanjo. Od nje je zahteval lastnika avta. Seveda sem odšel tja, kjer mi je tip težil, da smo prišli že ob 8.15, bolj kot sem mu dopovedoval, da smo takrat še spali, manj mi je verjel. Grozil je s policijo, pajkom, 1000 kunami minimalno ipd.
Nato sem ga vprašal koliko stane parkiranje in mi reče 40 kun. Toliko seveda nisem bil pripravljen plačati zato sem ga vprašal, če kaj pije, in če bo pivo. Tip odpre priročno beležnico in reče daj za pivo. Dam mu 15 kun in ga zadovoljim ter utišam. :) Pa ne samo to, reče mi: Ako stigne policija, šaljite jo kod mene, da jim kažem, da ste "naplatili". Postal je naš "odrešitelj". :)
Med dopustom smo se obnašali dopustniško. Zdaj si lahko mislite kar si želite. Pero je na morju "ponovno iznašel" pesem Nikotin, ki je nehote postala naša himna, saj jo je vrtel mininimalno 100-krat. Vse mu je oproščeno. :)
Tako nekako je minil dopust in treba se je bilo vrniti v precej mrzlo Savinjsko. Fajn je blo (75/100). :)
Aja še to: S Katjo se je vse lepo izteklo. JUPIII!
Sedaj pa še nekaj "filmskih" užitkov.
Peter
Maja, Katja, Pero in jaz (stalna ekipa) smo se odpravili v Savudrijo, kjer smo imeli najet apartma za 8 dni. Začetek je bil poln pričakovanj, veselja in dobre volje. Prispeli smo malce prepozno, zato se takoj nismo mogli vseliti. Zapeljali smo se proti Zambratiji, kjer smo slučajno našli najboljšo picerijo daleč naokoli. Imenuje se Maruzzella. Strežejo odlične pice, še posebej dobra pa je pica z morskimi sadeži. Po jedi je prišla natakarica in ponudila grapo ali medico na račun hiše. Seveda Savinjčan ne bi bil to, če ne bi izkoristil prilike. Bilo je močno kot pes...
Potem smo se vselili, očistiti smo morali mojo brivsko peno, ki se je izlila med vožnjo ter odšli na plažo. Žal pa nam je bodoča mamica zažela zbolevati in že drugi dan smo jo morali urgentno peljati v bolnišnico Izolo, kjer je bila do konca našega dopusta. Tako smo ostali žal trije. Jaz sem izgubil policajko, ki mi je pred dopustom obljubila, da bo vsako jutro hodila z mano plavati in pa morebiti še teči. Ostala dva dopustnika sta bila bolj zaspane sorte, saj sta spala do 10-ih dopoldne, kar je bilo še vedno precej zgodaj zanju.
Budno smo spremljali dogajanje v izolski bolnišnici in jo seveda obiskovali ter vseskozi držali pesti zanjo. Kljub vsemu pa smo si privoščili počitnice, kolikor se je pač dalo.
Ugotovili smo, da sem preveč nežna dušica in se hitro zlomim. V trgovini smo nabavljali in pred nami so bili Nemci. Midva s Perotom sva se začela meniti po nemško, ko smo prišli na vrsto sem trgovko pozdravil Guten tag. Seveda je od takrat dalje z nami govorila nemško: Brauchen Sie eine Tasche? Nein, danke. Po tem odgovoru se nisem mogel več zadrževati, kajti kmalu bi izbruhnil v smeh. Povedal sem ji, da smo Slovenci in ona se zadere sodelavcu v trgovini (slišali so tako in tako vsi): Pravijo se Njemci, a neznaju njemački. :) Znamo že, ampak smo preveč pošteni. :)
Čez vikend smo imeli obisk, ki smo ga bili zelo veseli. Šli smo malo v Umag, igrali tenis, plavali, se sončili, pili in se fajn imeli.
Spoznali smo našo severovzhodno zvezdo, ki se je večji del dopusta sončila topless in pustila močnim sončnim žarkom, da ji "masirajo" predele, kamor sonce ponavadi nima vstopa. Spoznali smo Andreo, našo natakarico ob plaži, ki nam bo ostala v lepem spominu.
Prvič v življenju (čeprav menda sploh ni težko) sem podkupil Hrvata. Zadnji dan smo namreč parkirali, brez da bi plačali parkirnino, saj tistega gospoda takrat ni bilo blizu, oziroma namerno smo ga "spregledali". Maja je šla čez nekaj ur po nekaj stvari v avto in tip pride ter se prične dreti nanjo. Od nje je zahteval lastnika avta. Seveda sem odšel tja, kjer mi je tip težil, da smo prišli že ob 8.15, bolj kot sem mu dopovedoval, da smo takrat še spali, manj mi je verjel. Grozil je s policijo, pajkom, 1000 kunami minimalno ipd.
Nato sem ga vprašal koliko stane parkiranje in mi reče 40 kun. Toliko seveda nisem bil pripravljen plačati zato sem ga vprašal, če kaj pije, in če bo pivo. Tip odpre priročno beležnico in reče daj za pivo. Dam mu 15 kun in ga zadovoljim ter utišam. :) Pa ne samo to, reče mi: Ako stigne policija, šaljite jo kod mene, da jim kažem, da ste "naplatili". Postal je naš "odrešitelj". :)
Med dopustom smo se obnašali dopustniško. Zdaj si lahko mislite kar si želite. Pero je na morju "ponovno iznašel" pesem Nikotin, ki je nehote postala naša himna, saj jo je vrtel mininimalno 100-krat. Vse mu je oproščeno. :)
Tako nekako je minil dopust in treba se je bilo vrniti v precej mrzlo Savinjsko. Fajn je blo (75/100). :)
Aja še to: S Katjo se je vse lepo izteklo. JUPIII!
Sedaj pa še nekaj "filmskih" užitkov.
Peter
Naročite se na:
Objave (Atom)