Kosilo stare klape

Ne morem verjeti, da je minilo že eno leto, odkar se je naša stara klapa ponovno uspela dogovoriti za eno kosilo. Sestavljamo jo Anja, Helena, Metod in jaz. Ker je naša Helena (za prijatelje Lenča) že v tretje noseča (nekateri so pridni, ni kaj), smo se morali še pred "razpočenjem" ponovno srečati in reči kakšno.

Zgodilo se je v gostilni Urška v Vojniku, kjer so nam postregli z okusno hrano. Lenča je rezervirala na moje ime. Prišel sem prvi in izpadel idiot, saj tega nisem vedel. Bilo je malo smešno... Sicer ni prvič, da me ima kdo za čudnega, tokrat sta me za takšnega upravičeno imela natakar in natakarica. :)

Nekaj minut kasneje se mi pridruži "močno odebeljena" Lenča, z napisom na trebuhu Aprilček. Jaz seveda sploh nisem vedel, da to pomeni, da se bo otrok rodil aprila, in da bo zopet moškega spola. Kje živim??? :)
To bo njen že tretji zaporedni fant. Če bo želela še kakšno deklico, kot smo kasneje ugotovili, bo moral kdo drug pomagati, saj smo menda moški krivi za spol otroka.
Nato se nama je začuda priključil Metod, ki vedno zamuja, a se je tokrat izkazal. Na koncu pa še Anja. Jedli smo meso na nevem-koliko načinov. Grešili na veliko... :)

Poleg vsega ni manjkalo starih for, smeha, zafrkancije ter obujanja spominov na stare dobre čase, ko smo še na veliko ponočevali, kadili cigare v Cubi, plesali, pili ipd. :) Le kje so stari dobri časi?
Skupna ugotovitev: kljub staranju se se nismo nič spremenili, le pridobili smo nekaj žlahtnih kilogramov, kadimo ne več, pijemo pa v normalnih količinah.

Škoda, da se ne moremo dobiti pogosteje.

Peter