Danes sem se pozno vrnil iz službe, saj smo imeli malo daljši sestanek, na katerem smo obravnavali rezultate v prvem semestru letošnjega šolskega leta. Ne bom pisal o rezultatih, uspehih, neuspehih, pač pa o nečem drugem.
Že med konferenco so mi na misel prihajale razne ideje, kaj bi bilo, če bi bilo ipd.
Dejstvo je, da je čedalje manj otrok in tako osnovne šole ostajajo prazne. S tem se še kako resno spopadamo v srednjih šolah, kjer so/smo si omislili nekakšen izobraževalni turizem, s katerim poskušamo pritegniti čimveč mladih, da bi se vpisali na določeno srednjo šolo.
Če razmislimo bolj globoko, lahko vidimo, da se dandanes veliko otrok vpiše v gimnazije, kjer lahko dobijo splošno izobrazbo. Čedalje več mladine na poti od 1. do 4. letnika omaga ali pa ni tako uspešna, kot so bili navajeni v osnovnih šolah. Kje je problem? Kdo je kriv? Osnovna šola, s katere pridejo z odličnim ali prav dobrim uspehom ali srednja šola, kjer iste osebe mnogokrat težje nadaljujejo.
Pa pustimo morebitno krivdo obeh šol na strani in poglejmo na problem z višje perspektive.
Kdo sili te otroke v gimnazijo in kdo jim potem ob problemih velikokrat ne stoji (pravilno) ob strani? Mnogokrat so to starši, ki na vsak način želijo svojemu otroku zagotoviti svetlo prihodnost. To je seveda razumljivo. Pa je za svetlo prihodnost sploh potrebno končati gimnazijo in kasneje fakulteto?
Mnogi izmed teh otrok, ki se komajda z dvojkami prebijajo skozi gimnazijo, bi bili veliko bolj uspešni na kakšni lažji šoli, ki bi jih izučila za kakšen poklic.
Za božjo voljo starši, a kdaj vprašate svojega otroka, če mu je v šoli neprijetno, hudo, če se počuti manjvrednega, ker nečesa ne razume, in ker se nečesa ne more naučiti? Seveda je med temi otroci mnogo takih, ki so sposobni, a zaradi hormonskih pretresov, ki se v teh letih dogajajo v njihovih organizmih, trenutno ne dosežejo tistega kar bi lahko. A niso vsi taki! Za one prve je mnogokrat rešitev lažja šola, kjer bodo uspešnejši, bolj zadovoljni in vsi bomo veseli. Vemo, da ni vsem dano, da bi vse razumeli, zato jim dopustimo več možnosti. Ne moremo biti vsi zdravniki, pravniki, torej ne moremo vsi končati univerze.
Zato ni smiselno pustiti otroka v gimnaziji, če ima več negativnih ocen in jih iz dneva v dan le popravlja ali poskuša popraviti. Vprašati se tudi morate, dragi starši, če je pametno, da vaš otrok konča gimnazijo s samimi dvojkami. Kakšen je potem smisel splošnega izobraževanja, če vedno lovimo le minimalni standard znanja?
Veste, le ni vedno vsega kriva šola. Vsi se moramo potruditi, da tem mladim dušam omogočimo čim lepšo prihodnost. Še vedno sem mnenja, da je družina tista prva, kjer se morajo pogovarjati o problemih, se kdaj skregati, postaviti otroka na realna tla, mu izklopiti računalnik, če se ne uči ter iz njega potegniti največ kar lahko. Če pa vidimo, da na noben način ne gre, pa moramo poiskati nove rešitve.
Današnja tema razmišljanja je takšne narave, da bi lahko o njej pisal, še pisal in še več pisal. Ker pa vem, da bralci radi berete krajše prispevke pa bom na tem mestu zaključil.
Če ste iz zgornjega malo zmedenega razmišljanja razbrali kaj pozitivnega, sem dosegel svoj namen.
Peter
33 komentarjev:
Se podpišem pod zgoraj napisano.
Starši pamet v roke. Potem pa se dela selekcija na faksu...in pol jih dosti jamra, kako je težko, pa še kakšne posledice lahko imajo.
Zelo zanimiv komentar. Pa vendar se mi zdi smiselno, da nekaj dodam.
Po končani gimnaziji sem uspešno zaključila študij. Za sabo imam že nekaj delovne dobe. V gimnaziji sem bila ob koncu vsakega šolskega leta prav dobra tudi s kakšno petico. Ob učenju mi je ostalo še kaj časa zase.
Globoko se strinjam, da v veliki meri starši silijo otroke v gimnazije, ki jih potem z dvojkami komaj zdelujejo. Pa vendar je problem veliko širši. Najprej je šola tista, ki razpiše ogromno (preveč) mest, pri tem pa šolo seveda podpira Ministrstvo za šolstvo in šport. In tu je že prva napaka.
Menim pa, da za vsako dvojko niso krivi nesposobni učenci in je del krivde tudi na učiteljih. Nisem bila vaša dijakinja, sem pa posredno (preko dijakov, ki ste jih učili)izvedela, da ste dober pedagog. Pa vendar niso vsi učitelji dobri pedagogi. Napačno predstavljena obravnavana snov je lahko tudi pri sposobnem dijaku nerazumljiva. Zato potem padajo slabe ocene. Sama vem, da sem včasih pri kakšnem predmetu potrebovali inštrukcije pri kakšnem poglavju zato, ker nisem razumela učiteljeve razlage. Potem sem pa pisala test štiri ali pet. Brez dodatne dobre razlage bi verjetno pisala kontrolko dve ali celo eno.
In kdo ocenjuje učitelja? Učenci! Pa vendar njihova beseda ne šteje nič. Prav nič. Učitelj še vedno poučuje na nepravilen način. Kaj sledi, če dijaki in starši popolnoma soglašajo, da učitelj ne podaja snovi razumljivo, je krivičen, sam ne spoštuje pravil po drugi strani pa od dijakov zahteva da spoštujejo šolski red in opravila v predpisih...? Nič, popolnoma nič!! Odgovor učitelja: danes je v šolah prevelika demokracija, dijaki imajo preveč pravic...
ej js sm biu skoz odločn v osnovni, spravl so me pa na lavo zarad socialne kr sm neke teste dober pisu...tist k smo pisal za zoisovo alkua sj nvem...no uglavnm in sm šou na lavo in kaj potem...zabredu..ne dobesedno ampak padu pač ane...mah pa sj bo že...
ups.. svetovalne
@nekdo- Vesel sem, da ste se oglasili in povedali svoje mnenje. Še kdaj, upam.
Z vami se popolnoma strinjam!
Pa pustimo morebitno krivdo obeh šol na strani in poglejmo na problem z višje perspektive.
Že v svojem prispevku (zgoraj je citat) sem nekako omenil, da bom pogledal samo z ene perspektive, ker če ne bo članek predolg. Res pa je tudi to, kar ste napisali glede nekaterih učiteljev. Včasih si je potrebno postaviti ogledalo in pogledati, kaj bi lahko jaz naredil bolje ali drugače, da bi bilo vsem prijetneje ter lažje.
Mogoče pa prihodnjič kakšne pogled še iz drugih perspektiv. Še več jih je.
@lesy- kaj pa ti meniš o tem mnenju?
@kr1- pa misliš, da bi bil drugje uspešen? Med gimnazijami le ni toliko razlik, kot nekateri mislijo, da jih je.
@nekdo- še tole, jaz sem zelo demokratičen pri svojem, pa mi kljub temu še vedno (upam, da) uspeva, vse kar si zastavim. čeprav vemo, nekje so meje.
verjemite da so razlike med gimnazijami...je pa res tudi da so velike razlike med profesorji šol...ampak seveda zdaj bom spet napaden,da profesorji pa le niso vsega krivi...
moje mnenje... vsak ima pravico do svojega lastnega mnenja, če ne, so mu kršene osnovne človekove pravice:-)
Nisem rekel, da ni razlik. Preberi moj prvi komentar tu zgoraj pa boš videl. Kako misliš, da boš spet napaden? Kdaj si pa bil?
In sedaj si na drugi gimnaziji bolj uspešen? Tako sem te jaz razumel in zato praviš, da so razlike med gimnazijami velike. jaz še vedno menim, da niso tako velike, kot bi nekateri žeeleli, da bi bile, ozoroma kot nekateri pravijo, da so.
ne ne sj nisem rekel da sem bil ze prej napaden, sam ponavadi je tako da profesorji zagovarjajo solo na kateri poucujejo...vem pa da so profesorji(ne pravim da vsi)na lavi le malo bolj zatezeni kot na ostalih solah
Kr1 a si ti mal temo zgrešu? Al sploh nisi prebral posta? Sploh noben ne govori o razliki med gimnazijami.
Drugače sem pa tudi jaz mnenja, da je preveč ljudi v gimnaziji. Včasih je gimnazija veljala za nadpovprečno pametne in nadarjene, danes je pa tako, da če nisi v gimnaziji, si podpovprečen. Sramota, da pri vpisu (v nekatere) gimnazije sploh ni omejitev. Število točk, potrebnih za vpis, ne bi smelo biti odvisno od števila vpisanih, ampak bi morale biti meje točno postavljene. Npr. najmanj prav dober uspeh v zadnjem razredu OŠ. Bi pač bilo eno leto 15 fazanov v gimnaziji, drugo leto pa 45.
@kr1- jaz sen ečutim čisto nič napadenega in zato se nič ne branim. :) Malo bom še vrtal: Zanima me, odkod tebi podatki, da smo na Lavi malo bolj zateženi kot nekje drugje. Če si slišal zgolj pripovedovanja drugih, je lahko zelo varljivo.
ne black_ice...samo odgovoril sem na vprašanje perssona..
Bols biti glavni na vasi kot pa zadnji v mestu...
Drugace pa, ja ljudje se prebijajo skozi gimnazijo z dvojkami, ko bi bli pa lahko drugje uspesnjesi, podprlo bi se jih s stipendijami (ki niso majhne, pa ne govorimo o drzavnih ampak kadrovskih), ampak ljudje starsi in otroci se vedno v nekaterih poklicih vidijo, nekaj slabega umazanega (govorim lahko za svojo stroko strojnistvo-metalurgija), saj pac nisi dost fancy ce nisi gimnazijc in pa izjave ¨nas pa ze nebo fizikalec¨. Ja potem pa naj zgnije na gimnaziji.
Da ne govorimo, kaj se potem s takimi zgodi na fax-ih ko se vpisejo na kak FDV in so ultra high....
Sicer nevem če bo moj komentar posebej umestn al ne...
No kot prvo, se podpišem pod vaš post 100%.
Kot drugo, šola bi mogla zagotovit dobre profesorje... Js imam vsaj pri naravoslovnih predmetih, pri katerih je dobra razlaga nujno potrebna, s tem vlko srečo, poznam pa veliko ljudi, ki take sreče nimajo iz raznih šol, tudi gimnazij.
Kot tretje pa... modern način pouka, pri katerem je zaželjeno sodelovanje učencev, da pripomoreo k uri, miljavžnt vprašanj med urami (če so umestna ali ne, pustimo) se mi zdi jako čudna zadeva. Če je profesor v razredu, naj razlož, ko kirmu ni kej jasn, naj pove še enkrat pa je to to. In razloži naj pa dobro. Kdor ne razloži kot bi mogu, naj ne zahteva znanja. Pa včasih se čudim, kako vodstva šol (tudi naše) ne skrbijo bolj za kvaliteto pouka pri določenih predmetih (tudi poglabljanjih), ki je po pripovedovanju ljudi dokaj v *****.
lp
pinky
Seveda ne trdim da je povsod tak, so pa primeri, kjer pa je joj prejoj.
kar se tiče učiteljev je itak katastrofa...dandanes prides noter samo preko vez in ko mas za nedolocen cas pac si kakrsen si...mislim, da bi morali spremeniti ta nas sistem in bi morala šola veliko bolj gledati na to kako ucitelj uci...namrec ze v najnizjih razredih oš se začne učenčeva pot in to kakšnega ucitelja ima lahko zelo vpliva na njegove kasnejše uspehe...lahko mu postane vsec, lahko pa se zgodi da se mu sola za zmiri zameri.sama sem uciteljica in je tako, da so (smo) eni dobri, drugi pa razlagajo kako narediti preval v kiklci in petkah...(samo en primer)in takih je veliko uciteljev...
sam dost je pa takih ko se za gimnazijo odločjo kr po končani osnovni še ne vejo kam bi se usmerl.
OŠ je pa itak sploh poglavje za sebe. :/
Lepo napisano :)
btw čestitke za objavo na DS :)
Persson, zelo lepo povedano, ampak upam, da me ne jemlješ zdej kot "nasilno vpisanega" gimanzijca ce uporabim kontekstne besede iz prispevka. Zato ker, sem pač se prebijal skozi gimnazijo z nizjimi ocenami(2,3,4)
Res je, da za dolocene ocene so bili krivi pedagogi(verjetno tocno vec na kter predmet leti, in posledicno kot je zgoraj napisala pokica, se mi predmet zameril)
za druge ocene pa sem bil nekaj kriv sam iz lastne lenobe vcasih, velikokrat pa zaradi tega ker sem moram posveceti "TEMU DOLOCENEMU PREDMETU" veliko vec casa, in sem toraj moral poslednicno jemati cas drugim predmetom, saj vemo da prosti cas mora bit.
Poleg tega pa odpiram se novo poglavje:
vcasih pa smo enostavno imeli smolo,saj je bilo toliko STATUSNIKOV in ce je bil "dobr" dan si priletel na vrsto pr 4ih predmetih.
to me je ubijalo, in posledicno ves ta stres.
Res je da si dejal, da enostavno ni gimnazija za vse ljudi, in da nima smisla hodic ce ne gre.
Ampak ze samo v mojem primeu poglej situacijo: Gimnazijo sem koncal bol slabo kot dobro, ampak zdej sem pa na faxu in sm uspesno koncal ze tretji letnik? zakaj?
ensotavno ker me je stres poleg dobesednega jebanja dolocenih profesorjev tolko sfu*** da sem nekako zasovrazil solo. tako da tudi ni vse v tem "kdo je pa kdo ni material" za gimanzijo" ker se mi zdi, da je to sele na koncu procesa lahko najbolje razvidno.
Sedaj ko pa sem na faxu, ko si vse lepo organiziram, si zbiram module, ki me veselijo in moram priznati da z veseljem hodim v solo.. ja prav ste me slisali. Z VESELJEM! :)
ampak, kot ste dejali, ta medalja ima vec plati tako da lahko razpravljamo več dni pa ne bo nekega konretnega odgovora
se nekaj se jih strinja...lepo
super post, zanimivi komentarji. js sem tud bla dijakinja na lavi in se mi ni zdela pretirano tezka (ceprou sem delala po principu sezonskega delavca, kar se ni vedno dobro koncalo... tut susi so padal). se pa strinjam, da izbira gimnazije ni vedno dobra. mnodgi jo izberejo, ker so pac bili v osnovni odlicni in se to "spodobi". ker so pac poklicne sole manj spostovane v druzbi. drugi se odlocijo za gimnazijo, ker si zelijo nadaljevati solanje karseda uspesno (ne recem, da drugje to ni mozno). eni pa se odlocijo, ker ne vejo kam it al pa zato, ker grejo tut prjatli. mislim, da se uspeh najveckrat "sfizi" pri prvih in tretjih. so pa vsekakor se drugi faktorji za neuspeh. po eni strani se mi zdi brezvezno krivit ustanovo ali profesorje, ker menim, da jih vecina deluje po principu "tak ko si ti do mene, bom js do tebe"-s tem hocem povedat, da te noben ne "zeza" ali karkoli podobnega brez razloga. mogoce sm mal zasla iz teme, ampak vseen, mi je lezalo na dusi :) sicer pa nej se recem - ce bi bla dones se enkrat pred izbiro, kam v srednjo solo, gotovo ne bi izbrala gimnazije. ce ti namrec spodleti fax, si pol k... od ovce-nimas ne poklica ne nic.ce pa se lepo odlocis za poklicno solo (pac eno, ki te zanima), pa pol maturitetni tecaj... je stvar po mojem mnenju dost bolj odprta vsakemu. dober, res pa je da ne vem, ce se sistem vpisov in tega kej spremenil (po mojem se ni). mal sem se razpisala, pa dober :) hotla sem sam povedat, da je ogromno stvari, zakaj posameznikom spodleti
ua, kr ves plac sm ponucala :)
eni se odločijo,ker so bliv osnovni odlični...pa zato ker imajo v nadaljevanju študija več možnosti za vpis na različne faxe...pa ko uspešno končajo fax bodo posledično imeli dobro,boljšo službo in lepšo prihodnost...
Moje mnenje pa je tako: V današnjih časih starši niti nimajo več toliko besede pri izbiri nadalne poti po osnovni šoli (mogoče samo svetujejo ali pa odsvetujejo katero šolo, druga pa ostane na plečih osnovnošolcev), ''postavljanje na svoje noge'' ni tako ''pozno'' kot je bilo včasih. Vendar pa osnovnošolci vidijo samo dobre plati zaposlitve: npr. denar in ugled, ne vidijo pa koliko moraš prestati, preden lahko žanješ te dobrine. Sam sem letnik '86 in sem pri izbiri srednje šole izbiral sam (starši so mi samo svetovali katere smeri si raje ne izberem, predvsem zaradi problemov zaposlitve; osnovnošolska pedagoginja mi pa tudi ni znala točno svetovat, kaj naj si izberem - mlad in polno ambicij in nejasnih misli:)). No potem se je izkazalo da moja odločitev (gimnazija) ni bila napačna. Kljub odličnemu uspehu v vseh 8 razredih osnovne šole, sem tu pa tam imel malce problemov v gimnaziji, vendar so bili ti problemi večji del rezultat moje lenobe:) Torej je zelo relativno vprašanje, komu bi zares pripisali ''krivdo'' za (ne)uspehe posameznika.
Videl odlomek v Blogoroli in sem zdaj bolj natančno prebral.
Se strinjam z vsemi dejstvi. Morda bi morali malo omejiti vpise, da bi na gimnazije, tako kot včasih, bila za "pametnejše", ne pa sedaj, ko uspejo gor priti tudi tisti z zadostno oceno v OŠ. Me je pa nekaj dni nazaj zelo razjezilo, ko sem dobil mail od neke "mamice", ki pravi, da vlada meni, da otroci premalo znajo in so jim naložili mnogo dodatne snovi. Sploh me je še dodatno zmotilo neko klobasanje, kako je fizike mnoooogo.
pero, napisal si zelo teška (nerazumna) navodila pri enem svojih testov (E skupina, 5. naloga)
p.s. brez zamere za čisti offtopic :)
@basher- Sicer te ne poznam, a bom vseeno odgovoril. Glede na napisano, bi rekel, da nisi več aktualni učenec. Ne vem sicer kako si izvedel za naloge, a vseeno.
Ta naloga je popolnoma jasna!
CITIRAM:
5.Pomešamo 15 mol fluorovodikove kisline (HF) in 20 mol silicijevega dioksida (SiO2). Pri tem nastaneta silicijev tetrafluorid in voda. Katera snov se pri reakciji ni porabila? Koliko gramov te snovi ostane v presežku? Koliko molov vode nastane pri reakciji?
HF + SiO2 --> SiF4 + H2O
Kje je kakšna nejasnost?
augustus;
Sem eden izmed tistih, ki so gim Lava obiskovali v njenih zlatih časih! Če nisi bil na Lavi si takoj izgubil na vrednosti:).(slabe pol desetletja nazaj)
Tretina razreda je še sedaj v dobrih odnosih in se srečujemo na redni bazi. V našem razredu pa je bilo med trideseterico osebkov, kopica ljudi najrazličnejših profilov. Najbol smešno pa je, da so tisti ki so bili pri profesorjih bolj priljubljeni in imeli zato lepše ocene, hitreje in globlje zabluzili. Pa seveda ne v smislu drog, ampak na faksu so stvari ˝zaribale˝. Med vrstniki pa so zaradi te priljubljenosti dobivali negativen predznak!!
In samo smejim se tistim ˝pridnim˝
ki so sicer bili odlični, ali pa s predlaganjem razrednika pravdobri! Kakšna golazen!(na obeh straneh-prof&˝pridni˝)
Porajalo pa se mi je vprašanje če so ravno ti profesorji vplivali na vpis na Lavo.
Ker to je bilo jasno, če prideš Končini na shitlist, si ga zaključil! Pravtako je bil pri sedajšni ravnateljici ključen prvi test, za nadalno uvrstitev v ocenjevalni sistem!Pa še bi lahko našteval cvetke!
Po mojem mnenju pa je velika izguba za gimnazijo Lava, napredovanje Dr.Marine Tavčar Krajnc na univerzo. Ta profesorica pa je po mojem mnenju bila ena izmed redkih, ki si prisluži naziv profesorica v vsem sijaju te besede!!!
Dejstvo pa je tudi, da z leti stopnja znanja, ki ga nudijo gimnazije upada. S tem posledično, pa se producira manj perspektivna mladina. Da o povečanju lenobe in gnilih tekem za ocene s strani dijakov ne omenjam!
Zgleda da na dijake pali sistem ki ga uveljavlja I. gim celje!(dijaku prijazen način-ki sigurno zelo zniža stopnjo znanja dijakov)
Dragi komentatorji;
če že uporabljate kakršnakoli imena, je nekako fer in pravilno, da se sami pod svoj komentar tudi podpišete.
S tem ne izkazujam strinjanja ali nestrinjanja s kakšnim zapisom, ampak samo prijetno opozarjam, na neka pravila igre. Za vašo iskreno, resnično, ali pa hudomušno besedo vas ne bo nihče kaznoval.
V bistvu sem hvaležen vsakomur, ki kaj pametnega in zanimivega zapiše, saj veste, več ljudi več ve.
Lp vsem.
moje mnenje: s tem ko se vpišeš v srednjo šolo (sploh pa v gimnazijo) morš bit prpraulen da boš kj sam za sebe se doma nauču če ti ne bo šlo pr pouku in da bojo pljuval na tebe iz vseh strani in pol ko boš šrišu domu boš še enkt popljuvan in pol greš za knjige. ko prideš na faks tk po 4 letih (alpa več) si prpraulen da začneš delat tist kar te veseli kr tam jih pa res boli kurac (vsaj večino predavatelju). je pa tko da večina prav de je na faksu velik bolš k pa prej u sredni.Vse kar sm pametnga prnesu iz sredne je bla angleščina tle je pa pol .
Se strinjam z originalim postom...
Ni pa potrebno dolgo razmišljati da ugotoviš, da je gnil šolski sistem le posledica čedalje bolj nagnite družbe...
Aja pa mogoč je mal offtopic, sam se mi je zdel pomebno to poudarit :)
Objavite komentar