Višek

Pred dobro uro sem vstal in se že takrat odločil, da bom napisal prispevek. Predno nadaljujete z branjem, naj vas opozorim, da nimam nikakršnih samomorilnih misli, in da bo tale prispevek le moje razmišljanje.

Že nekaj časa se mi veliko dogaja. Imam se lepo, dosti potujem, grem kamor želim, nič mi ne manjka, skratka uživam. Lahko bi rekel, da že dolgo nisem bil tako zadovoljen sam s sabo in srečen. Razloga za to niti ne vem natančno. Potiho upam, da bi to trajalo čimdlje, in da se ne bi naveličal.

Muči pa me ena zadeva. Pri športnikih in umetnikih (ne štejem se niti med prve niti med druge) pravijo, da je pametno, da se umaknejo, oziroma končajo kariero, ko so na višku ustvarjalnosti, saj si jih tako ljudje zapomnijo v najboljši luči.

Ali to velja tudi za povprečnega človeka?
Če je odgovor da, se porodijo nova vprašanja: Kako narediti konec? Kako oditi? Kaj če ta višek ustvarjalnosti še sploh ni višek? Velja morda nadaljevati in se umakniti, ko začnejo zadeva padati navzdol, če morda takrat že ne bo prepozno?

Če pa je odgovor ne, je nadaljevanje enostavnejše in o njem ne bom pisal, saj v tem primeru pač nadaljuješ z življenjem, ki ga trenutno živiš.

Ta vprašanja me mučijo in seveda ni prvič, da si jih zastavljam. Pravih odgovorov najbrž nikoli ne bom vedel, saj so zadeve zelo kompleksne in odvisne od mnogih dejavnikov.

Peter