Je res?

Začelo se je
kot si si zaželela,
šla sva do obzorja,
ki si mi ga pokazala,
končala sva na plaži in
plavala v toplem morju,
katerega si mi ogrela.

Zbudila si v meni nekaj,
kar še nikoli nisem čutil,
upam,
da bo trajalo večno
upam,
da končalo se bo srečno.

Ko dvomil sem vase,
si mi dala še več poguma,
kot sem ga kdajkoli imel,
rekla si mi tri besede,
ki so v meni vzbudile ekstazo.

Noč je postala dan,
slano je bilo sladko
žalost je bila veselje,
laž je postala resnica.

Še vedno slišim tvoje besede,
tvoja ljubezen je postala moja,
nikoli si ne bi mislil,
kako lahko sem srečen,
želim, da bi ta trenutek bil zame večen.

Vračam te tvoje besede
verjamem,
da jih slišiš.

Rad te imam!

Peter

Uffffffff...

...kak si mi ti huda!!!!!!!!!!

51,04 €

Danes sem plačal mobitelov račun in se precej zamislil nad svojimi navadami in razvadami. Večino sem kriv sam, del krivde pa pripisujem še vedno napol državnemu in do pred kratkim monopolistu na področju mobilne telefonije v Sloveniji.
Žal pa se ta ogromna firma še vedno obnaša, kot bi bila edina. Vse bolj rastoča konkurenca jo ni nič streznila in napočil je čas, da kakšen T-Mobile kupi naš Mobitel (<---KLIKNI) in pomeče te napol sposobne in samo za svoje žepe skrbeče vodstvene delavce odpusti in jih vrže na cesto.

V čem je problem, boste vprašali? Problem je v tem, da je 3/4 (pametnih) ljudi, ki jih imam v imeniku šlo k Simobilu in sedaj plačujem od 15-30 € višji račun. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se na Mobitelu ne zavedajo, da jih konkurenca hitreje dohiteva, kot si sami upajo priznati. Samo vprašanje časa je, kdaj bom tudi sam stopil v Simobilov center in kupil aparat ter sklenil naročnino, saj me na Mobitel ne veže čisto nič več, razen 51,04 € (ta mesec) mesečnega računa, od katerega je 31,4 € pogovorov izven njihovega omrežja.

Nič ne bo pomagalo, a napisal sem, kar mi je ležalo na duši.

Peter

- 0 +

Zvečer posedam pred hišo gledajoč v dolino,
zagledam človeka s puško na rami,
ves zelen odločno stopa gozdu naproti.
Le kaj te žene ljubi človek?
Morda smrt, izguba, bolečina, jok, trpljenje?
Zakaj meniš, da je več vredno tvoje življenje?

Odjekne strel!

Verjamem, da si dober v srcu, a dvom je večji od resnice,
veš, dragi človek, tudi živali imajo svoje pravice.

Peter

Zmrzuje?

Poglejte kaj sem ravnokar našel na straneh Agencije republike Slovenije za okolje.



Če ne najdete nič posebnega poglejte Amsterdam.

Peter

Ajde mala dođi u moju sobu...

...nadaljevanje začete pesmi Parnega valjaka v naslovu pa tako in tako poznate, če ne pa vprašajte strica Googla.

Torej minil je še en vikend v Vrsarju, v prijetni družbi, ob dobri hrani in pijači, z veliko športno-družabnimi aktivnostmi (na voljo so bili: tek, hoja, plavanje, smučanje na vodi, skakanje v vodo, mazanje izklesanih teles s faktorjem 20, ples, enka, poležavanje, raztegovanje kosti, po želji tudi sex itd.) in z obilico zabave. Rdeča nit celega vikenda pa je bilo branje, saj se vsi udeleženci globoko zavedamo, da marsikdo premalo bere ter je zaradi tega tudi slabše razgledan in se težje vključuje v družbo. Da se kaj takega ne bi zgodilo smo imeli s sabo celo knjižnico.


Pripravil sem vam samo nekaj slikic s komentarji, kajti tistih s plaže in z gliserčka, ki sta ga imela Andrej in Katja, še nimam.
Prvi večer smo šli na prvo razgledno ploščad in nato na nočno kopanje, kjer smo srečali nekaj Slovencev in enega zelo pogumnega Hrvata, ki se je iz teme na nas drl. Citiram: "Slovenci su pederi, Slovenci ste pičke, Slovenci ste čefurji." Fanta smo povabili v družbo in mu razložili, kdo je čefur, kaj je peder, kaj je pička... Nenavadno, a čez nekaj minut si je premislil in nas že hvalil... Povedal je, da je imel punco Slovenko in da študira veterino v Amsterdamu ipd. Od tu žal nimam fotk.

Drugi večer smo šli na drugo razgledno ploščad, kjer smo zopet prebrali nekaj odlomkov in opazovali nočni Vrsar.

Na sliki je del druščine, ki je na poti proti razgledni ploščadi.


Zamudili smo še en sončni zahod, ker smo doma morali dokončati z branjem zanimivega poglavja, zato sta fotografiji narejeni malo po njem.



Po poti sem z nekaj vprašanji presenetil Aleša.


Na razgledni ploščadi, ki se dviguje med mestom in morjem je čudovit razgled na vse strani in nekakšna energetsko ugodna točka za pomirjanje in prijetno debato.



Nato smo se odpravili v 2 km oddaljeno restavracijo iz katere smo že prej slišali glasbo ter malo zaplesali.



Tule še ples v gibajoči sliki.


Posledice intenzivnega plesa so bile vidne na poti nazaj domov.


Razvil se je tudi nov ljubezenski trikotnik, o katerem lahko beremo v mnogih romanih.


Aleš je staknil nek trdovraten prehlad. Manja: "Aleš, pihni!"


Kot sem že zgoraj napisal, slik s čolna in dnevnih še nimam, zato je tole zaenkrat dovolj.
Skratka, bil je fajn vikend!

Peter

Kratek oddih

Če me v naslednjih dneh potrebujete, se oglasite v Istro.
Gremo mal žurat pa športat, oziroma bolje rečemo knjige brat...

Peter

Megla

Nastala si nekje daleč
na obzorju umirajočega sonca,
dvignila si se v višine.
Rasla si, se bohotila.

Gledal sem te čez obzorje,
potiho sem te želel čutiti,
a sem se vseeno bal.
Nisi vprašala, samo prišla si.

Dotaknila si se mojega obraza,
prepojila mojo kožo,
želel sem, da bi ostala večno.
Bil sem hvaležen, da si moja.

Dihal sem in užival,
ničesar nisem storil,
odšla si nekam daleč ter izginila.
Medtem se je ponovno rodilo sonce.

Peter

Jeza #3

Jezen sem nase!!!

Žal mi je za tiste, ki ne razumejo, da sem takšen kot sem, a se še vedno trudijo z mano. Tudi sam bi rad spremenil kakšno svojo lastnost, a ne znam.

Peter

Pivo in cvetje

Pa je spet minil še en festival pira in rouž, ki se vsako leto odvija v Laškem. Letos sem se ga po enoletnem premoru zopet udeležil. Ugotovil sem, da je vsako leto isto, da je glavni motiv ljudi, ki pridejo tja, zabavati se in tudi kaj malega (govorim za manjšino) popiti.

V petek ste nas lahko opazili na relaciji Trubarjeva avenija-nefiltriran pir-Glavni trg, v soboto pa ni bilo nič drugače. Vsake toliko časa se je treba malo pozabavati in popiti kakšno pivo, da ne človek ne izgubi grenkega okusa laške žlahtne kapljice.

V petek smo v Laško prišli z avtomobili ter se lepo zmenili, kdo pije in kdo vozi. Zgodilo se je pa to, da so nas ženske pustile na cedilu, saj so obljubo, da bodo vozile, dale s figami v žepu. Tako nam ni ostalo nič drugega, da smo nekako "prenočili" tam...

V soboto sva usodo z Anjo vzela v svoje roke ter s svojimi avti pripeljala do Celja ter držala obljubo (o nepitju) in varno odpeljala 8 ljudi tudi domov. Tako se dela...

Z vlakom smo se vračali nekaj po tretji uri zjutraj, ravno v času, ko se je zgodila tragična nesreča, ko je vlak zbil mladega fanta, ki se je bogve zakaj znašel na železniških tirih.

Ob takem dogodku pa se človek vpraša, kje so bili ljudje, ki so bili z njim? Nekako dvomim, da je v Laško prišel sam. Mladina dela tu veliko napako. Če se že nažerejo skupaj, naj potem nekako poskrbijo, da bodo prišli varno in skupaj tudi domov.

Aja, da ne pozabim. Kritiziram prireditelje, ki so na Glavni trg povabili pevko Žano, ki je odpela dve rundi skoraj popolnoma enakih pesmi. Ne morete si privoščiti tega, da vam postavna mladenka sprazne prizorišče, saj je svoje tri pesmi zapela skoraj v vseh glasbenih verzijah. Če jo že vabite, ji namenite pol ure in basta. Naj pojejo in igrajo tisti, ki obvladajo ta posel in imajo v tem že nekaj kilometrine, ostali pa naj bodo gostje z enim ali dvema komadoma.

Vidimo se spet prihodnje leto.

Peter