sobota, 13. oktober 2007

Pariz #4

V prejšnjem prispevku smo se poslovili od velemesta. Pred nami je bila več kot 15-urna vožnja domov. Na poti se je zgodilo marsikaj. Nekaj utrinkov bomo popotniki delili z vami. Če še niste vedeli, ima Francija razdeljeno državo po številkah. Zadnji dve cifri na tablici nam povesta, v katerem kraju je bil registriran nek avto. Številka 75 pomeni, da je nekdo iz Pariza! To v Franciji veliko pomeni, saj se imajo Parižani za nekaj več.


Morda se kdo sprašuje, zakaj toliko objav? Zato, ker je težko na kratko povedati in prikazati vse v le nekaj fiksnih ali gibajočih slikah. Seveda ogromno posnetkov ni bilo uporabnih. Veliko jih je izgledalo takole.






Posneli smo mnogo tako imenovanih samovšečnih avtoportretov.






Sedaj pa se vrnimo na avtobus. Popotniki smo si na svoje načine krajšali pot. Eni so igrali karte, drugi so brali, tretji klepetali, četrti opazovali okolico skozi okno, cel avtobus pa je bil obsojen na poslušanje ene frekvence. Seveda govorim o Radiu Balkanc, ki je bil slabo glasbeno založen in nam je vsake 10 minut ponovno zavrtel isti glasbeni repertoar. Glavni DJ, ki ga boste spoznali po dveh kapah, je bil neutruden. Glasbene vložke je vedno popestril z intervjuji in aktualnimi oddajami. Pridružilo se nam je tudi nekaj poslušalcev s sprednjega dela avtobusa. :)










Sedaj pa šok. DJ je zaspal. Takoj smo vsi vedeli, kakšni so ti radijci ponoči. Nastavijo glasbo, sami pa spijo.


Tišina nas je vse potegnila v spanec in avtobus se je kmalu spremenil v mrtvilo.














Nekateri so si naredili zalogo, če bi med spanjem postali lačni. Mene pa so med spanjem vedno našli v kakšni kočljivi situaciji, zato vam kažem sliko, ko sem spal že na metroju.




Zjutraj smo se vsi prebudili in Radio Balkanc je nadaljeval z oddajami.




Sredi karavanškega predora, smo zapeli znano pesem in tako naznanili, da smo zopet v domovini.


Nekateri smo slikali ter snemali, vmes so bili krizni sestanki in zbiranje glasbenih želja, ki jih zgoraj omenjeni radio ponavadi ni uslišal.




Radio je nadaljeval z oddajanjem.




V popoldanskih urah smo prispeli v Celje, kjer smo si privoščili še eno, dve ali tri pijače.




V torek smo vsi rozasti bili oblečeni v originalne majice ter tako sporočali, da smo se imeli fajn, in vzbujali spoštovanje vseh na šoli.


Še nekaj imam za vas. Ekskluzivni intervju z DJ-jem našega radia:
"Namen radia Balkanc je bil, da nihče na avtobusu nebi spal! Vrteli smo raznovrstno glasbo, torej za vsakogar nekaj! Imeli smo veliko gostov, med njimi tudi Juvota! Radio je obstajal samo en dan, tako, da ga ne morete poslušati več!!"

"Kar se pa tiče samega maturantskega izleta, lahko rečem samo to, da so bili to najlepši dnevi v mojem življenju!"



Upam, da ste uživali v vseh štirih prispevkih, s katerimi sem poskušal pokazati, da je udeležba na maturantski ekskurziji še vedno obvezna za vsakega gimnazijca, in da je to eden od mejnikov po katerem si zapomnimo enega najlepših časov v svojem življenju.

Pa še to: Tudi jaz sem se imel super, s tem pa sem vam povedal VSE!

Vive la 4.a :)

Peter

petek, 12. oktober 2007

Četrti zadetek

Zadnjič sem naletel že na četrti zadetek na EuroBillTracker -ju (EBT). Gre za 20 evrski bankovec, ki je prišel s Ptuja, natisnjen pa je bil v Nemčiji v tiskarni Giesecke & Devrient (Germany - Munich/Leipzig).

persson 2007-09-27 16:28:05 Žalec 3310
2roman 2007-04-05 13:19:54 Ptuj 2288
Razdalja = 57 km, časovna razlika = 175 dni

Nekateri se mogoče spomnete tretjega, drugega in prvega zadetka.

Še nekaj moje najnovejše statistike.

Včlanjen: 2007-01-06
Žalec, Slovenija (3310)
Zadnji vpisani bankovec : 2007-10-12 12:19:34
Število zanimivih zadetkov : 4
Število vpisanih bankovcev : 586

Mednarodna lestvica : 5597
Državna lestvica : 128
Krajevna lestvica : 2

Vrednost vpisanih bankovcev : 13740 €
Povprečna vrednost vpisanih bankovcev : 23.45 €

Porazdelitev vrednosti bankovcev (prva številka je vrednost, druga št. vpisanih bankovcev, tretja pa vrednost vpisanih).
5 € 120 600 €
10 € 127 1270 €
20 € 296 5920 €
50 € 11 550 €
100 € 25 2500 €
200 € 2 400 €
500 € 5 2500 €

Peter

četrtek, 11. oktober 2007

sreda, 10. oktober 2007

Pariz #3

Pred nami je bil še zadnji dan v Parizu. Zjutraj smo najprej naložili potovalke na naš avtobus in se z metrojem odpeljali v mesto, kjer smo si ogledali Centre Pompidou. Prva slika je narejena pred hotelom, druga pa v omenjenem centru.




Za mojim hrbtom so se norčevali iz mene. Kazen je bila neizogibna. :)


Na metroju vidiš marsikaj. Francozinje imajo poseben čut za modo. Na sliki vidite zanimivo torbico.


Potem smo se odpravili v nov del mesta (La Défense), kjer smo si ogledali nov slavolok in pa imeli 2 uri za nakupe v največjem nakupovalnem cestru v Evropi. Nekaj podobnega sem pred leti slišal že v Lizboni, a je veljalo za njihovega, tako da nikoli ne veš. :)






Nekateri so si namesto nakupovanja privoščili krajšo osvežitev.


Sledil je ogled Versaillesa, ki je svetovno znan po palači Château de Versailles in njenih vrtovih. Tu bi človek kar sedel, sedel, sedel in sedel... Še pred tem sem posnel dva intevjuja.




















Vmes smo izvedli obvezno štetje, ki je izgledalo nekako takole. Manjkali so Klara, Miha, oba Roka, Dejan in Mitja. Seveda so sledile sankcije.


Aja še to, men in (skoraj) black ob prihodu v Versailles in nekje vmes, ko so izvajali neke manevre.




Po odhodu z vrtov sem na skrivaj posnel prekupčevanje s ptiči in Eifflovimi stolpiči. Črni trg deluje tudi v Franciji.


Po ogledu gradu in vrtov smo si privoščili pravo francosko kosilo (razen pice, ki vidite da je zelo velika) ob kozarčku pravega francoskega vina.










Francija je dežela vina in... (mmmmmmmmmmmmmmmm)


Po kosilu smo se veseli vrnili na naš avtobus ter se počasi odpravili proti domovini. Čakala nas je dolga pot, ki je minila zelo hitro, saj je bilo vzdušje na avtobusu odlično, ves čas nas je zabaval radio Balkanc, o katerem pa kaj več kmalu v zadnjem prispevku. Še vzdušje z avtobusa.


Tukaj pa je glavni DJ na radiu Balkanc.


Peter

torek, 9. oktober 2007

Na kolesu

Danes popoldne sva z bratrancem kolesarila po Savinjski dolini. Že kar nekaj časa me je spravljal, naj grem z njim na bicikl, in samo zaradi njegove tečnobe ter vztrajnosti sem popustil in ne boste verjeli, niti malo mi ni žal. Torej Marko, hvala, ker si včasih tečen, čeprav ti v nekaterih primerih kljub vsemu še vedno svetujem, da prej odnehaš.

Dodobra sva se prepotila pri vzponu na Hom (sliki sta narejeni na vrhu) in potem dodobra ohladila pri spustu po gozdni poti.





Sedaj se počutim kot prerojen. Torej, v kratkem grem spet na kolo.

Peter

Na polno!!!

Pred kratkim je naš prijatelj Aleš ustanovil športno-kulturno društvo "Na polno!" (stran je še v izdelavi), ki bo skrbelo za polno preživljanje prostega časa. Naj se pohvalim, da sem postal polnopravni član z vsemi obveznostmi in seveda tudi prednostmi, ki jih prinaša članstvo.

Savinjska sekcija društva je v nedeljo, 7. 10. 2007, organizirala pohod na Mrzlico in Kal. Zbralo se nas je 20 članov in simpatizerjev in preživeli smo fenomenalno popoldne. Če rečem na kratko smo preživeli nedeljo na polno. Nekateri se med sabo še nismo poznali in takšne športno-zabavne prireditve so kot nalašč za sklepanje novih poznanstev, morda tudi simpatij.

Pripravili smo vam nekaj slik medtem ko bom intevju, ki sem ga posnel na Mrzlici, dodal kdaj drugič, ko uredim posnetke.
Zbrali smo se v Žalcu, saj so nekateri prišli iz Ljubljane, s Koroške, iz Šmarja ter okolice. Potem smo se odpeljali do Špajzerja, kjer smo pustili jeklene konjičke, ter zagrizli v kolena. Še pred začetkom pa je Katja (na sliki) od nas zahtevala, da si napolnimo pesti s sveže pečenimi bučkami. Nekaterim je kmalu za tem že pasal hmeljni napitek.


Pot se je nadaljevala strmo navzgor proti Mrzlici. Vmes smo naredili nekaj kratkih postankov za duše, ki nimajo dovolj kondicije ali pa za "kratko osvežitev".








Pri koči smo malo posedeli, poklepetali, se nekateri spoznali ter popili kakšen čaj.








Potem smo se osvojili še vrh, od koder je lep pogled na kočo ter naredili še skupinsko fotografijo.




Sledil je spust na Kal, kjer nas je čakala odlična enolončnica, zunaj pa smo še posedeli, nekateri pa smo zaigrali borbeni nogomet. Spodaj vidite še eno skupinsko.


Tole pa je glava društva (beri naš predsednik), ki se vneto trudi za svoje člane ter nam omogoča, da se imamo fajn. Ujeli smo ga pri dogovarjanju za silvestrovanje v okviru društva. Podrobnosti ne smem izdati!


Pozno popoldne pa smo se lepo utrujeni in zadovoljni, saj smo naredili nekaj dobrega za dušo in telo, odpravili v dolino ter se v Šempetru ustavili še na kavi.


Člani in simpatizerji društva spoštujemo naravo ter poskušamo živeti z njo. Tule je ena slika jesenske narave.


Še pozdravček in povabilo, da se vidimo kmalu.


Še povabilo (brez vednosti predsednika, a po moje ne bo imel nič proti). Vsi resni in tisti, ki se želite imeti fajn, ste povabljeni v društvo. Več informacij boste dobili na spletni strani društva (ki še ni dokončana), nekaj preteklih aktivnosti pa si oglejte na Borčijevem blogu.

Peter

nedelja, 7. oktober 2007

Moj filmski debut

V kino prihaja najnovejši film, v katerem sem jaz odigral eno glavnih vlog. To je moj filmski prvenec, sedaj pa me zanima ali bom nominiran za Zlato malino ali Oskarja?



Peter