Pariz #2

Prejšnji prispevek sem zaključil v moji sobi 102, kjer se je kljub zabavi tudi nekaj ur spalo. V hotelu je bil zelo vesten varnostnik (črn seveda), ki ni dopuščal niti malenkosti razposajenosti in je vsak zametek zabave zatrl že v kali.
Naslednje jutro smo se bolj ali manj naspani zbudili, se odpravili na obilen zajtrk, kar v Franciji ni ravno pogosto, in nato zopet v mesto. Vozili smo se malo z metrojem, malo z avtobusom. Pred nami je bil ogled trga Vendome, Latinske četrti, Saint Germaina, univerze Sorbona, trga Concorde z obeliskom, Elizejskih poljan, kjer stoji znani slavolok zmage, otoka na Seni-Ile de la Cite s stolnico Notre Dame, Sainte Chapelle, Sacre Couer, ogled muzeja Louvre (kjer hranijo znamenito sliko Leonarda da Vincija, Mono Liso), Mont Martra in na koncu zvečer še sprehod po Pigalu. Težko je napisati vse, kar smo imeli možnost videti in pobliže spoznati, zato bom raje nanizal nekaj slik in filmov.

Zjutraj je večina težko vstala, vid pa se je že popravil, saj so včeraj zvečer nekateri, zaradi množice ogledov in novih informacij seveda, videli takole.


Prehodili smo kar precej in utrujenost je bila očitna.


Videli smo mnogo. Nekakšna zenica Pariza je katedrala Notre Dame, ki je arhitekturni biser in pred katero najdemo ničelno točko Pariza, od katere so merjene vse razdalje v celotni Franciji (point zéro des Routes de France). Okoli katedrale lahko najdete slikovite uličice, ki so polne restavracij, v katerih si lahko kosilo privoščite že od 15 € dalje. Nekateri so se sladkali s "tipičnimi" francoskimi sladicami. Glede na barve le-teh sem pričakoval kasneje kakšne probleme, a jih k sreči ni bilo.



Nato smo se odpravili v Latinsko četrt, kjer kraljuje že zgoraj omenjena univerza. Četrt je polna študentov in ljudi, ki sem pridejo na pijačo, na čvek ali pa na kosilo. Vmes smo se sprehodili čez enega od mnogih mostov, ki so polni uličnih umetnikov, ob Seni pa lahko vidimo tudi majhne knjigarne in pa prodajalce starin. Dekleta so pozirala nam in pa tudi ostalim mimoidočim, saj nas nihče ni poznal...




Popoldne je sledil ogled Louva, o katerem pa raje ne bi zgubljal besed. Mnogo več sem nakladal v filmčkih... :)







Nekateri s(m)o imeli umetnosti dovolj že čez dobro uro. Eni so se odpravili ven na zelenico pred muzej, kjer so počivali, dokler jih mladi domačini (skupaj so na zadnji sliki) niso izzvali v nogometu. To je bil za fante neprecenljiv dogodek, rekli so takole: "Nogomet pred Louvrom - PRICELESS!" Kakšen je bil izid pa ne vem. Aja še to, med našim obiskom Pariza se je v mestu odvijalo Svetovno prvenstvo v ragbiju, a so se vseeno raje pomerili v nogometu. :)




Ljubitelji kave pa smo se odpravili v enega od mnogih Starbucks caffejev, kjer smo lahko privoščili široko paleto različnih okusov kav, čajev in drugih pijač. Mogoče niste vedeli, gre za največjo mednarodno mrežo kavarn na svetu, ki ima v lasti več kot 10000 lokalov.



Sledili so ogledi po mestu. Nekateri so bili zainteresirani, drugi pa so raje pozirali. Sami boste ugotovili, na koga je to letelo. :)




Pozno popoldne pa je sledil ogled bolj razvpitega dela mesta, kjer najdete mnogo zabave, sploh, če ste osamljeni ali si želite takšnih in drugačnih užitkov. Mene so ujeli pred znanim objektom. :) Vstopnine si nisem privoščil, saj se začne šele nekje pri 100 €. Spodaj imate še enega izmed utrinkov iz izložbe. Čemu služi pa ugotovite sami.



Nato smo si v tem delu mesta privoščili večerjo v restavraciji, katere lastnik prihaja iz Bosne. Pričakovali smo kakšne "domače" jedi, a smo dobili piščančji cordon bleu. Tisti, ki me poznate, veste, da ne jem perutnine in sem zrezek odstopil najbolj lačnemu med dijaki.






Na hribčku nad tem delom mesta stoji katedrala Mont Martre in v njeni bližini Pigal, ki je shajališče pesnikov, slikarjev, boemov. Tu se človek počuti kar nekako domače, gre pa za bolj nevarni del Pariza. Pred vzponom, so se mladi in mladi po srcu popeljali s pravljičnim vrtiljakom. Prva je bila na njem naša vodnica.


Pod cerkvijo se zbirajo ljudi različnih starosti, ki na stopnicah uživajo v glasbi, klepetu ali pijači. Zopet eden od krajev v mestu kamor morate obvezno peljati punce, ljubice ali žene...





Utrujeni smo odšli nazaj v hotel. Spodnja slika dokazuje, da imajo ženske (bolj natančno Šmarsko-Savinjska naveza) več energije kot moški, ki smo popadali v svoje postelje in zaspali kot ubiti. :)


Peter

Prevodi

Dobil sem nek že nekdaj dobljeni email s tole vsebino.

Evropska unija zahteva prevode za vse:

Josipa Lisac = Josephine The Fox
Pika Božič = Dot Christmas
Neda Ukraden = Noyes Stolen
Slobodan Milosević = Freeday Soapfucker
Jože Potrebuješ = Joe Needsome
Miša Molk = Silent Mouse
Ivana Šundov = Eve Pulp Fiction's
Edi Pucer = Eddy The Cleaner

Naj še kdo prevede v nemščino ali španščino.

Peter

Pariz #1

Obljuba dela dolg pravijo. V Parizu sem dijakom obljubil, da bom naredil nekaj objav o maturantski ekskurziji 4.a. In tukaj je prvi del.

Začelo se je v sredo, 12. 9. 2007, ob 17.00, ko smo krenili z modernim 44-sedežnim avtobusom izpred dvorane Zlatorog (zanimiv začetek, a ne) v Celju. Na avtobusu se je zbralo 17 dijakinj in dijakov ter seveda moja malenkost (zadnji del avtobusa), po Sloveniji pa smo pobrali še 20 ostalih gostov (sprednji del avtobusa), ki so šteli od 20 pa vse do skoraj 60 let. Vodila nas je Mateja s turistične agencije Palma. No, toliko za začetek.

Še nekaj moram dodati. Dobil sem več kot 2500 slik in ogromno filmov in lahko verjamete, da sem se kar nekaj časa prebijal skozi vse te slike in s težavo izbral nekaj zanimivih. Avtorji slik in filmov smo vsi iz zadnjega dela avtobusa.

Da smo se lažje šteli in videli, smo bili vsi odeti v roza barvo, vse od spodnjic pa do majčk. Če ne verjamete so dokazi tule spodaj.



Kaj kmalu je na avtobusu postalo vroče in kmalu so se začele širiti vonjave, od katerih so se nam zaredili zajci. Ne sekirajte se, če tega niste razumeli.
Na dve uri smo se ustavljali, da smo si malo pretegnili noge in razmigali kosti, se malo osvežili, nekateri pa so nahranili svojega raka. Slika je iz Nemčije.


Na avtobusu je noč minila kot bi mignil. Vrteli so nam neke napol dolgočasne filme, tako da smo se lahko naspali. Drugo jutro pa prihod v nekajmilijonski Pariz, ki ga vsako dopoldne in popoldne zajame prometna gneča, ki te lahko stane tudi nekaj ur. Ampak kot pravi Parižani se nismo sekirali. Malo smo se vozili po Parizu in z napol odprtimi usti opazovali lepote tega mesta. Na sliki je stara opera ter dva posnetka rozastih pred Eifflovim stolpom.




Potem smo se počasi odpeljali do hotela na obrobju mesta, kjer smo se nastanili v sobe, osvežili in nato smo se z metrojem, menda najstarejšim v Evropi, odpeljali v mesto. Aja pomemben podatek sem zatajil. Dobil sem sobo 102. Saj poznate Plestenjakovo pesem, a ne? Več o tem v nadaljevanju.
V mestu smo si ogledali muzej invalidov ter veliko kapelo, v kateri je Napoleonova grobnica. Muzej invalidov skriva mnoge vojaške skrivnosti, od srednjega veka pa vse do konca druge svetovne vojne.






"Rdeči bik" je bil malo utrujen, a je imel vseskozi vse pod kontrolo.


Nekateri so bili zelo navdušeni nad Parizom (prva slika), nekatere pa so že prijemali krči v nogah (druga slika). Seveda je bilo naporno, bolj kot nogomet.



Opravil sem tudi prvega od mnogih intervjujev.


Nato je sledil podvig za 18 rozastih duš. Povzpeli smo se na eno največjih znamenitosti, seveda gre za 324 metrov visok Eifflov stolp, za katerega nekateri pravijo, da je najgrša stvar v Parizu in da so zelo radi na njem, saj je to edini prostor v celem mestu, s katerega se Eifflovega stolpa ne vidi. Je pa od zgoraj odličen razgled na celo msto. Zgrajen je bil ob svetovni razstavi in namarevali so ga porušiti 20 let kasneje, a se to ni zgodilo. Vsakih 10 let ga je treba prebarvati, kar počnejo alpinisti in porabijo kar nekaj barve (pozabil sem koliko - slišalo se je ogromno).








Ko smo se spustili se nam je zgodilo tole...


Sledila je vožnja z ladjo po Seni. Peljali smo se pod več kot dvajsetimi mostovi ter opazovali okolico, tudi osvetljen stolp in ostale znamenitosti. Bilo je zelo romantično...


Potem smo se vrnili v hotel. Zabava se je nadaljevala tudi malo čez polnoč, seveda v sobi 102. Kot poje Plestenjak: Hotel, soba 102, vse kar se ne sme... :) Za odejo (pardon, mislil sem idejo) se zahvaljujem kolegu Babiču... :)




Toliko za danes...

Peter

Polna spalnica

No končno sem dočakal. Pred nekaj dnevi so mi montirali spalnico Evita iz Novolesa. Seveda ni šlo brez problemov, saj je del manjkal in so mi iz firme morali pripeljati še neke stvari. Tudi tokrat še ni bilo vsega in zato sem že reklamiral in dobim v kratkem. Naši izdelovalci pohištva se morajo še marsičesa naučiti.

Potem sem dobil Dormeo Memory 2+12 in dva vzglavnika Memosan ter odejo in vse ustrezne pripomočke. Kljub mnogim kritikam, moram to ležišče zaenkrat pohvaliti. Za takšno ceno se dobi veliko. Bom videl kako se bo obneslo v različnih situacijah... Mogoče me boste prihodnji teden že videli v reklami.

S telefonom sem posnel nekaj slik, da si malo predstavljate kako izgleda. Tule je še v surovem stanju.











Takole pa izgleda skoraj že končno stanje.





Peter

I'm back

Heeeeeeeeeeej, ne boste verjeli kako sem danes vesel, ko se počutim bolje. Popoldne imam kontrolo pri zdravniku, jutri pa komaj čakam, da grem po dolgem času spet v službo.
Človek se naveliča biti doma, piti čaje, jesti tablete in pogreša običajne dneve. Malo še sicer pokašljujem in se spotim za vsako malenkost, a če sem premagal bakterije bom še te malenkosti. Po tej bolezni sem se odločil, da se bom malce spremenil: redno se bom začel ukvarjati s športom, pazil na prehrano, če se bo dalo bom nekatere stvari opravljal sproti, da se ne bo nabiralo, saj se s tem povečuje stres in zmanjšuje odpornost. Nekateri boste rekli, da se mi je malo zmešalo, a po 10-dnevnem ležanju kar godijo takšne misli.
Napisal sem celo nekaj zamorjenih pesmi, ki pa jih ne bom objavil, saj so plod nerazsodnih misli, ki jih povzroči vročina.

Aja še to, več kot 10 dni se nisem bril, zdaj razmišljam, da bi si pustil brado, saj sem z njo tak bolj bad guy. :)

Torej še enkrat sporočam: I'm back!

Peter