Pošten ali nepošten?

Še vedno se slabo počutim, domača zdravila bodo pa prijela v kratkem. Upam vsaj!

Danes mi je ena oseba očitala, da sem pristranski oziroma z njenimi besedami; citiram: "full nefer, ampak res full nefer". Hotela me je tudi prepričati, da se edino njej dogajajo krivice, in da nekaterim priviligiranim vedno odpustim oziroma slabše, da jim spregledam napake ipd.

Namen očitanja je bil najbrž v meni vzbuditi slabo vest in seveda spet in spet odpuščati grehe, ki se ponavljajo. Oseba se je zmotila: nimam slabe vesti, nisem pristranski in motijo me pripombe ljudi, ki pred svojim pragom niso pobrisali prahu, mene pa prepričujejo, da ga imam jaz na tone...
Čudni so ti ljudje, ki menijo vse najboljše o tebi in te hvalijo, dokler plešeš po njihovi muziki, spet minuto kasneje pa si lahko največja svinja, ker si pač naredil nekaj po svoji vesti in tako kot je treba, pa njim to ne ustreza.

Nekaj časa sem ji odgovarjal in poskušal razložiti, ampak dvomim, da sem bil uspešen. Citiram še del svojega odgovora na očitke: "Veš kaj. Ko boš ti prva spoštovala pravila, potem boš lahko oporekala. Dokler pa temu ni tako pa žal ne. Imaš pravico do drugačnega mnenja. Samo pazi, da je pošteno!"

Zakaj torej takšen naslov? Zato, ker je človek lahko pošten ali nepošten. Polpoštenost menda ne obstaja.
Torej upam, da sem pošten!

Peter

Prehlad ali gripa?

Že od nedelje se vsake-toliko časa slabše počutim več spim ter poležavam kot ponavadi. Danes dopoldne me je me je obšla manjša slabost, sedaj me malo prsketa grlo in bolijo mišice. Nevem ali se me loteva prehlad ali gripa?
Lekadolov in podobnih zadev sploh ne jemljem, dokler ni res nujno potrebno, saj bolj prisegam na "naravne" metode kot na "kemijo".
Sem podobnega mnenja kot moj oče in veliko ostalih starejših ljudi, ki ob takem počutju priporočajo čaje, počitek in seveda kakšen šilček žganja, ki zažge vse morebitne škodljivce ali potencialne škodljivce.
Zato bom danes malo krajši.
Sprašujem vas, kaj pa vi naredite, če se vas loteva prehlad ali gripa? kakšni so vaši prvi ukrepi, ki morebiti še zajezijo nadaljevanje bolezni? Kaj mi predlagate?

Peter

Koncert treh zborov

V soboto smo si Katja, Janja, Maja S., Marko in jaz ogledali Koncert treh zborov, ki se je odvijal v Kulturnemu domu Zagorje pri Pivki. Naš prihod je bil do začetka koncerta skrivnost za sestrično Majo P. in njenega Janeza. Upamo, da smo ju vsaj malo presenetili z navzočnostjo.

S pesmijo so nam polepšali večer:
- Vokalna skupina Prijatli iz Sela;
- Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne in
- MePZ Tabor Kalc iz Knežaka.

Ob tej priložnosti se želim v imenu vseh zahvaliti Janezu, ki je tudi predsednik MePZ Tabor Kalc 1869 Knežak, za povabilo.
Še v prihodnje se priporočamo, saj radi prisluhnemo zborovskemu petju in predvsem prijateljem, ki se ukvarjajo s tem.

Še nekaj utrinkov iz koncerta. Slike vseh treh zborov.











In še dva amaterska posnetka.





Peter

Verjemi mi

Danes imam zelo malo časa, saj sem si veliko stvari pustil za zadnji dan, zato bom bolj kratek in poročilo včerajšnjega dne pride najbrž zvečer.
Pa naj kdo reče, da sem kaj boljši kot...
Ampak verjemite, da bom danes vse naredil tako kot je treba!

Med pavzo (delovno) sem slučajno naletel na tole pesem (Peter Januš - Verjemi mi). Dopade se mi besedilo pa recite kar želite.

Čakam le, da ostala bova sama.
Jaz in ti končno bova si priznala,
da ljubezen še vedno je med nama
in prepozno ni, ve srce.
Žal mi je, da spomini te bolijo.
Čas beži in ljudje se spremenimo.
Jaz sem ta, ki stal ti bo ob strani
in spet mi boš lahko zaupala.

Verjemi mi, da ti si vse, kar si želim.
Verjemi mi, nikdar več te ne spustim.
Pokaži mi, da se še vedno ljubiva
in da skupaj vse lahko premagava.
Verjemi mi.

Strah me je, da še nisi pozabila.
In laži mi ne boš več oprostila.
Dobro vem, da premalo so besede,
da ozdravile bi ranjeno srce.

"Takega" me niste vajeni. Vem!
Malo sem bolan.

Peter

Zdravniška opravičila

V zadnjem času so se na internetu pojavile podlage za opravičevanje. Spodaj objavljam dve od njih.
Samo v opozorilo, da ne bi komu kdaj kaj podobnega padlo na pamet...
Poštenost je pri meni še vedno na prvem mestu!!!



Peter

Kateri šport?

Prejle sem bil na kavi s prijateljico Uršo in razvila se je zanimiva debata. Del te debate bom delil z vami.

Ima dva sinova, ki sta stara slabo leti dni. Pogovarjala sva se o tem in onem in na koncu je debata nanesla na šport. Otroka je že pri tej starosti vpisala na plavanje in meni se je ideja, da že zelo zgodaj navajaš otroke na šport in zdravo življenje, zelo dopadla. Menil sem, da so ukvarjanje s športom in rekreacijo ter poštenost ene glavnih stvari, ki jih morajo starši privzgojiti oz. približati otrokom.
Sedaj pa glavno vprašanje. Kateri šport bi bil kasneje najboljši za njena sinova?
To je seveda precej odvisno od zanimanja pa tudi od genetskih danosti ipd. S tem sva se strinjala oba. Ko pa sva začela naštevati športe pa so se pokazale razlike med mnenji. Vsak je (utemeljeno seveda) predlagal različne športe.
Ona je predlagala: planinarjenje, aerobiko, plavanje, kolesarjenje ipd.
Jaz sem dal prednost hokeju, nogometu, rokometu, drsanju, judu, karateju ter ostalim borilnim veščinam, atletiki ter nenazadnje tenisu itd.
Smučanje je hitro izpadlo iz ostale konkurence, saj čez 20 let v Evropi skorajda ne bo več snega.

Ona je bolj zagovarjala individualne športe, jaz pa bolj kolektivne športe in športe, kjer je pomembna tudi moč. Nevem ali je to samo tipično razhajanje ženskega in moškega mnenja? Po resnici povem, da mi aerobika za fanta nikoli ne bi padla na pamet, planinarjenje pa je lahko tudi rekreativno. Kolektivni športi navajajo človeka k sodelovanju z drugimi in to ti v življenju velikokrat koristi, kajti čedalje več se govori o timskem delu. Individualni športi pa so seveda boljši za "dušo" in mogoče nekateri privzgajajo rahel egoizem.
Kaj pa vem? Kaj bi pa vi predlagali?

Peter

Reševanje vojaka C.

Včeraj zvečer me je pot po smučanju ponesla tudi v Ljubljano. Parkiral sem pred študenstkim domov za Bežigradom in se podal na par obiskov.
Po prvem obisku pokličemo še gospoda univ. diplomiranega pravnika (ki ga zaradi morebitne tožbe po nevem-kolikem členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije ne smem poimensko omeniti, ampak ga boste iz njegovih kasnejših stališč itak sami prepoznali) in se dogovorimo za pjačo v Nik's-u v Ljubljani. Lokala ne iščite po internetu, saj ni nič posebnega, je pa prijeten za moški pogovor o avtomobilih.

Sedaj pa nazaj k naslovu. V Ljubljani je izredno težko najti kvalitetni parkirni prostor, če pa se potrudiš pa se tudi to najde. Seveda pa tu nastopi drug problem, ki se mu reče človek. Veste, da marsikdo ne zna parkirat in s svojim parkiranjem "ogroža oziroma omejuje" druge. Tako se je včeraj zgodilo tudi vojaku C. (imena spet ne bom izdal). Zaparkirala sta ga dva vojaka P. Glede na številke na oblačilih predvidevam, da je bil 406 nek častnik, medtem ko pa 206 najbrž navaden vojak.
V akcijo sta stopila dva heroja (rambota) M. in P. ter poskušala rešiti C-ja. Reševanje je trajalo dobre 15 minut, nekaj gledalcev je nemo opazovalo dogajanje in vulgarno izražanje P. in M. med reševanjem.
Šlo je za milimetre. V desno ni šlo zaradi enega robnika, v levo pa zaradi avtomobilov. Na koncu je s filigransko natančnostjo M. rešil C-ja iz objema pločevine in betona. Šlo pa je dejansko za milimetre (zadaj je ostalo 1 mm prostora spredaj pa kakšne 4 mm). Medtem se je reševanju pridružil še ljubljanski prostovoljec, ki je gledal zadaj, sam pa sem opazoval spredaj. Po dobre četrt ure je bil C rešen in veselo nas je odpeljal na pijačo. Slika, ki je zraven prikazuje začetek reševanja, kajti ob nadaljevanju, zaradi živčnosti, ni bilo časa fotografirati.

Potem smo se z na začetku omenjenim človekom dobili na pijači in pretresli ves avtomobilski svet. R8 je po njegovem mnenju zgrešen projekt, saj posega v sfero Porscheja in še ostalih že videnih avtomobilov. A5 mu je zelo všeč in mu napoveduje svetlejšo prihodnost, ampak najsvetlejša zvezda pa po njegovem še vedno sije bavarcem.
Vmes sva tudi stavila (za pivo seveda). Jaz trdim, da BMW v 5-ih letih ne bo prvak v F1.
Še en ocvirk: Med pogovorom sem izvedel, da sem pi*ka, in če želim, lahko jaz vozim pi*kaste avtomobile, ko sem omenil, da je prihodnost v hibridnem, električnem ali kakšnem drugačnem pogonu avtomobilov...

Peter

Hitra odločitev

Včeraj se nisem imel časa oglasiti. Verjamem, da je kdo izmed vas postavil naslednjo hipotezo: Predvčerajšnja jeza je uničila Petra. Ah, dajte no, malo več zaupanja vame pa je treba imeti.

Nahitro bom zapisal kaj se je dogajalo včeraj. Zaradi boljšega razumevanja pa moram začeti s predvčerajšnjimi dogodki. Že pred nekaj časa smo se dogovorili, da gremo v četrtek smučat na Krvavec. Ker je bilo v sredo vreme zelo slabo, napoved pa ni obetala nič boljšega, smo četrtkovo smučanje odpovedali. Vendar...
V četrtek ob 6.58 prvič zazvoni telefon in po nekajkratnem klicanju (vse se je dogajalo v roku 5 minut) smo se odločili, da gremo smučat, kajti live cam na Krvavcu pa ziher ne laže. Spakiral sem smuči in vso pripadajočo opremo in nekaj čez 9,30 smo že bili na Krvavcu. Na prvi pogled mnogo smučarjev, ki so se pa sčasoma lepo razporedili po smučišču. Vreme je bilo sončno, čez nekaj minut je od nikoder prijadral oblak in za trenutek zavil nekatere proge v gosto meglo, spet naslednji trenutek je bilo zopet sončno. Torej vreme skoraj idealno za smuko. Malo manj sem bil na začetku navdušen nad južnim snegom, ampak vsega se navadiš in v vsem se da uživat.
Anja je bordala, jaz sem smučal, za vse korekture glede drže in zavojev, skokov ipd. pa je skrbel "privatni smučarski učitelj" Miha. :)
Vmes je bilo potrebno nekaj pojesti in zaliti z vodo ter kuhanim vinom kot se za smučanje seveda spodobi.

Še eno mnenje oziroma vprašanje (brez kakšnih nacionalističnih ali nestrpnih mnenj prosim): Kako spoznati Hrvate na smučišču? Odg.: Glede na včerajšnje izkušnje in še dogodke iz prejšnjih smučanj po Spyder bundi in hlačah ter po najboljših smučeh. Če še vedno niste prepričani, vas pa prepriča način smučanja... :)

Hitra odločitev je torej popolnoma uspela. Dobro smo se imeli in uživali na eni od zadnjih smuk v letošnji sezoni.
Seveda veliko bolje kot čepeti doma. Poskusite!


Peter

Jeza

Ustvaril sem novo kategorijo "jeza". Tu bom večkrat sproščal energijo, ki se bo nabrala...
OPOZORILO: Če sem jezen na koga izmed vas, to še ne pomeni, da sem vam zameril ali da vas nimam več rad.

Sovražim neke obletnice, sovražim bedno vreme, sovražim pof***** dogovore, če se jih nihče ne drži.
Naj gre danes vseskup v 3 PM...


Peter

Pomlad prihaja

Slike so bile posnete na današnji poti na...

Znanilci pomladi.










Še pomnite tovariši?










Planinsko rudarski dom Kal nad Hrastnikom.

Brez komentarja.





















In še avtoportret.

Fizikalne lastnosti snovi in 6-letniki

Prejle me na msnju klikne Katja, ki je začela poučevati v 1. razredu osnovne šole. Po tistih klasičnih uvodnih "formalnostih": Kak si? Kwa počneš? ipd.; me je presenetila z vprašanjem o fizikalnih lastnostih snovi. Najprej sem jo seveda vprašal, zakaj potrebuje in pojasnila mi je, da ima v letnem delovnem načrtu za 1. razred devetletke (ja prav ste prebrali za 1. razred) kmalu na sporedu fizikalne lastnosti snovi.
Seveda ji iz glave natresem nekaj teh lastnosti (sramotno bi bilo, če tega ne bi vedel, saj se nekako tiče moje stroke), problem pa je nastal, kako zdaj pokazati to tako majhnim otrokom.
Začuda sva dobila kar precej idej kako razložiti gostoto, temperaturo tališča, temperaturo vrelišča, viskoznost, prevodnost električnega toka, magnetizem ipd. Skoraj vse se da, le potruditi se je treba.
Sedaj pa mene zanima: Zakaj že 6-letnike "posiljujemo" s temi zadevami? Resda so vedoželjni in jih marsikaj zanima in tudi začuda marsikaj pogruntajo.
Zdaj pa drugo vprašanje: Koliko ljudi z osnovnošolsko ali pa srednješolsko pa tudi z višjo izobrazbo bi znalo iz glave našteti vsaj 5 fizikalnih lastnosti snovi?
Upam, da skoraj vsi, saj smo se to ja učili že v 1. razredu in še potem mnogokrat v osnovni ter srednji šoli...

Peter

Pasji ravs

Odkar pišem tale blog se mi zdi vsaka stvar zanimiva in o vsem bi se dalo kaj napisati. Zanima me, kdaj me bo minilo... :)

Danes pozno popoldne sva si z Marsom (na sliki) privoščila daljši sprehod po okoliških gozdovih. Ko sva hodila že kakšne pol ure po gozdu proti vrhu Kamnika, je pes postal kar naenkrat nemiren in me začel vleči v eno smer. In glej ga hudiča, na desni se od nikoder prikaže neka velika, rjava, kosmata pošast in gre proti nama. Kasneje sem zvedel, da gre za kraškega ovčarja, kajti sledila mu je starejša gospa brez povodca. Prosil sem jo, če pokliče svojega psa, ampak je ni ubogal.
Oba psa sta pričela renčati in se gledati tako kakšen dober meter narazen. Nisem vedel ali naj svojega spustim in zbežim ali naredm kaj drugega, kajti oba sta postala gluha za želje in zahteve svojih spremljevalcev. Refleksno sem pograbil palico s tal in se zadrl nad tujim psom ter Marsa potegnil k sebi in šel v drugo smer. Gospa je uspela prijeti svojo mrcino in tako se je ravs, ki to hvalabogu sploh še ni bil končal in z gospo sva si lahko izmenjala nekaj besed.
Najin sprehod se je zaradi dogodka malo hitreje. Pa drugič dalje...

Peter

Pust

Pred nekaj urami pride moja sestra (v nadaljevanju Urša) z idejo, da bi se bilo fajn maskirati in zvečer oditi na kakšno maškarado.
Treba je biti nekaj aktualnega in pa seveda nekaj prepoznavnega. Zame je predlagala, da naj se oblečem (tisti ki me poznate ali pa imate slabše srce raje sedite, vzamite kakšno pomirjevalo, preden preberete dalje) v Alyo. (?!?!?!)
Ja treba je biti aktualen in na Emi se je Alya pokazala v novi/stari luči (beri napol naga in z milijon barvami na sebi).
Imela je že vse mogoče ideje kaj bi lahko oblekel, ampak pri božji volji, kako naj jaz napol nag z nekimi oprijetimi cotkami hodim po svetu. Resda je pustna sobota, ampak vse ima svoje meje. Tako je vseskupaj ostalo le pri ideji in pomerjanju oblačil. Zraven imate dve sliki afnanja z lasuljo. Mogoče bi mi pa daljši lasje zopet pasali, čeprav tako dolgih pa nisem imel nikoli.
Seveda ima Urša zase veliko bolj običajno masko, in sicer oblekla se bo v čarovnico, ali pa plesalko Moulin Rouge, oboje bi ji tudi zelo pristajalo. :) Svojih slik žal ni pustila objaviti. Stilska preobrazba iz mene v Alyo letos ni uspela. Pa kdaj drugič.

Peter

Neobičajno sobotno jutro

Danes zjutraj sem vstal že nekaj pred sedmo uro zjutraj. Sploh nevem kaj me je pičilo in kako je mogoče, da se je to na soboto sploh lahko zgodilo.
Potem se seveda človek nima kam dati in sem se odločil popraviti teste za enega od razredov, da nebom še slučajno kdaj slišal tole, kar mi je zadnjič napisal eden od maturantov: Prosim vas, dajte malo manj pisati na svoj blog in najprej popravite naše teste, ker nas zanima kako smo pisali.

Torej iz postelje me je pot najprej zanesla v kopalnico nato pa v sobo, kjer običajno popravljam teste.
Takole nekako izgleda miza med delom.

Ocene so bile kar dobre, čeprav pri nekaterih čudno visoke, spet pri drugih pa čudno nizke. Ampak v povprečju OK. Malo se sprašujem kako mularija v 3. letniku še vedno ne ve, kaj so freoni, saj se ja toliko piše o tem.

Potem je sledil še malo neobičajen zajtrk, kajti tole popravljanje ti pobere kar nekaj energije.


In nakoncu sem ob kavici prelistal še enega izmed dodatkov Nedeljskemu dnevniku. Imenuje se Nika. Prebral sem en intervju z Jernejem Kuntnerjem in pa še prispevek o mukah odraščanja.


Takšno je bilo zgodnje sobotno jutro. Od dneva si ne obetam nič posebnega, saj je to vreme spet tak čudno.

Peter

Driver's choise awards 2007

Kadar sem malo slabše volje, se ponavadi sprostim na štiri načine.
Danes sem izbral tretji način sproščanja, to je brskanje po internetu in gledanje ter zbiranje informacij o štirinožnih jeklenih zapeljivcih.
Najprej sem naletel na spletno stran, kjer so objavljeni Driver's chiose awards 2007.
Vem, da gre za raziskavo na (za avtomobile) specifičnem ameriškem tržišču, ampak kljub temu bodo rezultati za marsikoga presenetljivi, tudi zame so bili.

Druge stvari, ki sem jih gledal, so posnetki vožnje s predelanimi avtomobili. Nevem zakaj sem se odločil, da vam pokažem ravno te tri posnetke. Mogoče bo že kdo uganil zakaj.

Honda Civic 1,4i, enmičken predelana... Bi kdo poskusil? Jaz takoj.


Drugi posnetek pa nam kaže "poroko" žlahtnega bavarca z japonsko "nežnostjo".


Tale posnetek pa prikazuje vrstni red firm po dirkaškem karakterju. Splača si vzeti čas in ogledati celoten posnetek. Ni pomembno kdo je zmagal, samo poglejte, kdo sta prva dva!



Naj se vam preveč ne cedijo sline.

Peter

Kolerik

Danes sem v službi, kot že mnogokrat, opazil pri sebi vzkipljiv karakter, ki se razvije v kritiko stvari, ki me sploh ne brigajo. Zdaj ne vem ali se naj zgovarjam samo na to, da sem kolerik ali je to kaj drugega. Ko me jeza oziroma bes (če lahko temu sploh tako rečem) mine, mi je velikokrat žal za nekatere besede, ki sem jih izrekel. Na internetu berem, kaj sploh pomeni biti kolerik in seveda ugotovim, da nekaterim od opisanih lastnosti sploh ne ustrezam. Zdaj sem še bolj zbegan. Mogoče sem sangvinik, flegmatik ali pa melanholik. Ustrezam nekaterim dobrim in slabim lastnostim od vseh štirih naštetih temperamentov. Kaj zdaj to pomeni? Kdo mi zna razložiti? Moja srednješolska psihologija je že zelo daleč.
Mogoče sem jaz samo jaz in sem unikaten ali pa sem marsovec in me še niste pogruntali. Ta razlaga mi je zaenkrat dovolj dobra. Če komu kakšna moja lastnost ne ustreza, mi to lahko pove potem pa bomo videli kako naprej.

Lep dan je zunaj. Preživite ga na zraku in ujemite še kakšen popoldanski sončni žarek.

Peter

Valentinovo

Že pred dvema dnevoma sem si rekel, da za Valentinovo pa že ne bom pisal na blog, saj nočem tudi jaz pasti v to kapitalistično evforijo. Kot vidite se zarečenega kruha največ poje in zato tudi lahko berete te vrstice.
Včeraj zvečer sem po daljšem času bil v trgovini in že ob prihodu se mi je zazdelo vse nekako drugačno. Vse je bilo rdeče, v znamenju srčkov, sladkarij, rožic ipd. seveda sem takoj pomislil na valentinovo in sevada tudi sam kupil nekaj sladkarij.
Danes smo v službi ob kavi zopet "reševali svet" in debatirali o tem, kam drvi svet, kako smo pod vplivom te hitrorazvijajoče družbe pozabili na sočloveka, kako padamo pod vpliv trgovskih družb, ki nas zasipajo s stvarmi, ki jih potrebujemo ali pa največkrat tudi ne potrebujemo. Kolegica je rekla, kako je zanimivo spremljat trgovine in njihove načine, kako prodati čimveč stvari.
Že na sredini oktobra se na najvidnejših policah pri vstopu v trgovino ali blizu blagajne pojavijo sveče, rože ipd. Cilj: Prodati čimveč ob Dnevu spomina na mrtve.
Ko trgovci odstranijo sveče, se na istih policah kaj hitro pojavijo miklavži, parkeljni, božički, okraski, novoletne lučke, mandarine, coca-cola... Cilj: Prodati čimveč ob miklavževanju, ob božičnih in novoletnih praznikih.
Mine novo leto in malo predaha (če odmislimo razprodaje in zimske športe) nato pa se pojavijo srčki, čokoladice v obliki srčkov, plišasti medvedki, ki se objemajo, vrtnice nato vrtnice, ki to sploh niso, ampak so tangice zvite v njihovo obliko itd. Cilj: Prodati čimveč ob valentinovem.
Pa to še ni konec. Kaj lahko v prihodnje pričakujemo na policah? Ne veste? Joj no! Če preskočimo pust, dan žena in materinski dan bodo seveda kmalu tam zajčki raznih velikosti, jajčke, piščančki ipd. Cilj: Prodati čimveč ob velikonočnoh praznikih.
Potem pa res sledi nekaj predaha. Nihče si še ni domislil, da bi prodajal kaj za že oveneli "Dan mladosti", nihče si ne domisli, da bi prodaj kaj domoljubnih stvari (zastave, simboli) ob Dnevu državnosti. Pa Slovenci nismo tako "nori", da bi kupovali kaj takega, saj nam je država žal nekaj samoumevnega.
Trgovci nas poleti težko posiljujejo s čim posebnim, saj ni skoraj nobenega razloga, razen odhod na morje in seveda zatrjevanje trgovcev, da so lanske kopalke samo še za v domačo banjo in da nujno potrebujemo nove, da nas bo na morju sploh kdo opazil, oziroma, da se bomo zlili z večino.
Kones poletja se na najvidnejših policah pojavijo zvezki, bloki, barvice, flomastri, kuliji takšnih in drugačnih barv ipd. Cilj: Prodati čimveč potrebnih in nepotrebnih stvari pred začetkom šole.

In tako smo prišli okoli. Cilj: čimveč zaslužiti in prepričati nas potrošnike, da vse to krvavo potrebujemo.


No sedaj pa se v bistvu moram vrniti k temi tega zapisa. To je seveda valentinovo. Danes dopoldne me je prijetno presenetil sms v katerem je pisalo tole: Ojla. Ti lahko vsaj 1x na leto povem, da te imam rada in sem vesela, da si v krogu mojih prijateljev. :)

Prijeten sms in zelo lepo napisano. In v bistvu me je ta napeljal k pisanju vsega tega. Torej, da zaključim: Imejmo se radi, spoštujmo se, pa večkrat na leto si recimo, da se imamo radi. In svet bo veliko lepši.

In še moje sporočilo: Rad vas imam in trudil se bom, da vam bom to večkrat povedal.
Še en poklonček za vas!Peter

Popraskana ljubica

Jezen sem. Precej jezen. Pred 1 uro sem se odpeljal iz Celja proti domu in vmes sem peljal oprat svojo štirikolesno ljubico.
Ko so jo sprali opazim na zadnjem blatniku precej temne barve na mestu, kjer bi morala biti samo sijajno rdeča. In kaj ugotovim? Nek kreten mi je butnil avto na parkirišču v Žalcu ali pa v Celju. Prosim gospoda, ki pere avtomobile, da mi očisti odtis barve in hvalabogu ugotovim, da je pod to barvo še vedno večinoma lepa rdeča, čeprav jo zelo majhen delček manjka.
Spet malo tuhtam, se sekiram, vendar na koncu ugotovim, da žal sedaj ni več takšna kot je bila. Rečem si: glavno da je še vedno tvoja. Kaj če bi ti jo kdo ukradel pa je ne bi imel več.
Ko se peljem proti domu spet razmišljam in pridem do zaključka, da je ta rdeča ljubica žal samo avto, za katerega smo ljudje pripravljeni odšteti precej visoke denarje, da se lahko potem ob takšnih malenkostih sekiramo. A se to splača? Seveda ne. Torej, treba bo kupit nek slab, poceni in napol zbutan avto, da se bom lahko jaz zaletaval v druge, in da se bodo sekirali drugi.

Peter

Novi Accord

Spet malo surfam po avtomobilskih straneh in naletim na novega Accorda. Avtomobil, ki je imel do sedaj po moje eno najlepših oblik, ki se vozijo po evropskih cestah, bodo prenovili.
Malo gledam slike in treba je povedat, da se mi na prvi pogled ne dopade, res pa je, da se mi podobno dogaja pri večini novih avtomobilov. Sem pač bolj konzervativne sorte.
Drugače pa moje mnenje: Ker je Honda bo verjetno dober!
Če imate denar si ga privoščite in me pokličite za poskusno vožnjo.

Pa še tole za ljubitelje Honde Civic.

Peter

Pri zdravniku

Danes sem pri zdravniku srečal starejšo gospo, ki je podobno kot jaz naletela na polno čakalnico ljudi. Vsedla se je zraven mene in potpežljivo čakala na svoje recepte. Malo sem začel opazovati ljudi okoli sebe. In kaj ugotovim: vsi potrpežljivo čakajo po več ur na pregled ali pa na svoje recepte za zdravila, ki jih tako in tako vseskozi jemljejo.
Nekateri malo nergajo potem pa se potopijo v usodo čakanja na svojih 5 minut pri doktorju. A jim/nam sploh preostane kaj drugega se vseskozi sprašujem? Na vratih preberem naslednje geslo: Za zdravnika si vzamite čas.
A se sploh kdo vpraša koliko časa ljudje zgubimo z enim obiskom zdravnika. A se res ne bi dalo organizirati drugače? Ne vem!
Stopim v lekarno in spet hladen tuš. Polno ljudi. Spet je potrebno čakati in čakati.
Takrat se spomnem gospe iz čakalnice, ki je rekla, da menda razsaja gripa. Aja no sedaj mi je že malo bolj jasno.
Nič, skupaj sem zgubil dobro uro.

Peter

Poročilo s tradicionalnega smučanja na Kopah

Danes pozno popoldne sem se vrnil s tradicionalnega smučanja Kope 2007. Letos je bilo rekordno število udeležencev BOOM VIKENDA, in sicer kar 30. Poleg tega pa je kar nekaj ljudi prišlo pogledat samo za en dan, da so videli, kako se imamo in če so vse kosti še cele.

Začetna postava je bila: Maja (2x), Janez, Marko, Katja (2x), Aleš, Matej, Mojca, Andrej (2x), Mitja, Jan, Tadej, Natalija (2x), Jasmina, Daniel, Maša, Anja, Tina, Jošt, Marjeta, Sebastijan, Lucas, Barbara, Miha, Tadeja, Ciril in moja malenkost.

Težko bi opisal kaj se je vse dogajalo, kajti zgodbic je dovolj za kakšen krajši roman, mogoče pa se bo kdo lotil snemanja kakšne telenovele.
Kronološko bom opisal dogajanje v teh slabih treh dneh.

Petek, 9. 2. 2007
Najbolj priden je bil Miha, ki je bil na Kopah prvi in se smučal že popoldne, ko smo ostali šele prihajali. Naše nadstropje se je napolnilo v Partizanskem domu do večera. Nastanili smo se po sobah in potem smo se po welcome drinku lotili oblačenja v težka smučarska oblačila ter odšli na nočno smuko.
Proga je bila urejena, vendar je bil sneg kar precej moker in treba je bilo nekaj navajanja na težke razmere na smučišču. Da so smučke bolje stekle je poskrbela tudi večerja (golaž s sladico ali svinjska pečenka z rižem in krompirjem ter solata) ter predvsem pijača, ki nam je vlila poguma za spopad s precej mokrim snegom.
Najbolj nesrečna tisti trenutek sta bila najbrž Katja in Marko, ki sta doma pozabila smučarske čevlje in sta se morala vrniti. Seveda sta potem poskrbela zase z nakupom Jägermeistra in se z njim primerno ogrela že na ponovni poti na smučišče.
Smuka je bila iz minute v minuto boljša, saj je proga pomrznila in razmere so se precej izboljšale.
Potem smo se vrnili v Partizanski dom, kjer je najprej sledilo razkuževanje in preventiva pred morebitnim prehladom, saj vemo, kako hitro se dandanes stakne prehlad ali kakšna bakterija.
Razkuževanje se je precej zavleklo in poskušali smo z različnimi metodami in z različnimi preparati.

Od leve proti desni: Katja, Andrej, Maja, Aleš aka inženirc 2, Maša, jaz aka inženirc 1, Marko - moj bratranc.
Andrej vneto razlaga dekletom, kako se je naučil bordati v 2 urah s pomočjo izobraževalnega CDja.

Moja sestrična Maja (sredina) in Jasmina (desno) v sproščenem klepetu. Tadeja (levo) bere sms od Cirila (njen fant), ki ji sporoča, da se je zadržal v sobi številka 10, kjer se fantje pripravljajo na igranje kart (spodnja slika).

in nato nadaljujejo v jedilnici:




Nekateri so si popestrili večer z igranjem Risk-a.

Dogajanja v kasnejših urah vam žal ne morem opisati, kajti odpovedal mi je "procesor" v katerega vedno zapisujem podatke. Vem samo, da so nekateri odšli spat že ob 23. uri, drugi pa šele okol 5. ure zjutraj.

Sobota, 10. 2. 2007
Bujenje ob 8.30 in zajtrk potem pa smuka od 9-16ih. Nekateri pa zaradi posledic prejšnjega večera niso niti stopili na smučke. Začel se je dan brez alkohola, kajti včerajšnja doza je nekaterim zadostovala za nekaj dni. Čez dan smo poslušali že oguljene fraze: Nikol' več ne pijem. Vse me boli. A ima kdo kakšen Lekadol? Kaj si bil ti tečen včeri. Zakaj si me budil ob dveh zjutraj? A je treba tega...

Dan je hitro minil ali doma ali na smučišču, zvečer pa spet nova zgodba in novim zmagam naproti. Tisti, ki smo odšli na večerno smuko, smo po njej napolnili Holcer pub in ob zvokih "domače" in domače mešane glasbe plesali pozno v noč.


Andrej, Sebastijan in Marko


Maja in Katja

Nekateri smo se prestavili v restavracijo nad Holcer pub in potem kmalu domov.

utrujena Maja in Marko


Mitja in Maja


utrujeni Peter

Doma smo nadaljevali s pantomimo, kjer smo ugibali izraze kot so: morbidna babica, brezmadežno spočetje, dušikova(V) kislina, opuščaj, rimski verzni sistem, pražen krompir, polnjeni škampi z rukolo ipd.
Nato pa minute za higieno in spanje.


Katja v pižami in Aleš, ki nam je zgled za čiščenje zob.


Aleš (inženirc 2) in jaz (inženirc 1) v inženirskem poziranju.


Andrej se je hitro naučil, kako pravilno očistiti zobe.


Maja (približaj se, če si upaš)


Mitja, zopet prebujen...


Bratranec Marko: Pero, če me še enkrat slikaš...


Naš Jan (Primorec, ki borda, ampak borda sploh ni prinesel na Kope, ampak se je prišel samo "sproščat" ter iskat cyber caffee v Slovenj Gradcu).

Nedelja, 11. 2. 2007

Nič novega... Zopet utrujeni!

V naši sobi 10 potekajo priprave pred odhodom na smučišče.


Našemu Markotu pa paše Ora. Čudno...

Še nekaj utrinkov iz smušišča.


Moje smučke, čeprav sem poskusil tudi bigfootke...


Maja na bordu. Zelo dobro ji gre.


Inženirska skupinska od spodaj.


Poziram kot zmagovalec.


Maja in jaz (pozirava kajpada)


Pogled na sosednje hribe.


Črna proga je bila zaprta.


Marko se je zagledal v...



Maja (dvakrat)


Katja z bolečo nogo


Inženirc 2


Za konec še skupinica na vrhu Kaštivnika.

Kope 2007 so se zaključile. Ostale nam bodo v prijetnem sponimu in se vidimo na tradicionalnem smučanju Kope 2008. Vabljeni!

Vse zahvale gredo naši vrli organizatorki sestrični Maji P. HVALA!!!!!!

Peter